SiolNET. Novice Svet
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Video: Iskre, ki so sprožile nemire, nasilje in smrti

2

termometer

Oprostilna sodba Georgea Zimmermana je v ZDA ponovno sprožila debato o (ne)enakopravnosti temnopoltih in nemire v številnih mestih. Že večkrat videni scenarij, ne le v ZDA.

Ena sodna odločitev ali smrt enega posameznika je bila v zadnjih letih večkrat sprožilec nemirov, ki so posledica pod površjem tlečega nezadovoljstva takšnih in drugačnih manjšin v številnih državah in ki nato kot ogenj izbruhnejo v vrtincu nasilja, ki preseneti svet. Spomnili smo se nekaj najodmevnejših primerov.

Los Angeles 1992 Ene najhujših izgredov v ZDA v zadnjih letih je sprožila prav tako oprostilna sodba štirih policistov, ki so leta 1991 brutalno pretepli temnopoltega Rodneyja Kinga. Ko jih je porota v Los Angelesu leto pozneje spoznala za nedolžne, čeprav je njihovo nasilje posnela kamera prebivalca v bližini incidenta, se je "mesto sanj" spremenilo v mesto nočne more – Los Angeles je zajelo nasilje. Leta diskriminacij in zapostavljenosti, ki so jih čutile številne manjšine, so izbruhnile v vsesplošno ropanje, pobijanje, divjanje in uničevanje. Nemiri so se razširili tudi v druga večja mesta, umirili pa so se, ko je bila uvedena policijska ura, v Los Angeles pa je prišla nacionalna garda. Med neredi je umrlo 53 ljudi, več kot dva tisoč je bilo ranjenih. Škode je bilo za več kot milijardo dolarjev. Razburjenje zaradi sodbe pa je imelo za posledico še nekaj: v incident vpletene policiste so na zvezni ravni obtožili zaradi kršitev državljanskih pravic. Dva policista je zvezna porota aprila 1993 spoznala za kriva, dva pa oprostila.

Francija 2005 Proti koncu leta 2005 so, domnevno, ker naj bi policija zasledovala tri najstnike, dva med njimi sta med zasledovanjem umrla, izbruhnili nemiri v Franciji. Incident v predmestju Pariza je bil sprožilec napetosti predvsem med mladimi arabskimi, severnoafriškimi in temnopoltimi priseljenci zaradi visoke nezaposlenosti ter brutalnosti in nadlegovanja policije. Iz Pariza so se nemiri širili v območja s prebivališči za revne tudi v drugih predelih Francije. Nasilje – v 20 dneh oz. nočeh je bilo zažganih skoraj devet tisoč avtomobilov, umrla je najmanj ena oseba, aretiranih je bilo okoli 2.900 izgrednikov, ki so napadali policiste – je doseglo takšne razsežnosti, da je 8. novembra tedanji francoski predsednik Jacques Chirac razglasil izredne razmere, ki jih je parlament čez nekaj dni podaljšal za tri mesece. Tedanji notranji minister Nicolas Sarkozy je razglasil politiko ničelne tolerance. Vlada je napovedala strožje nadziranje priseljencev, ki morajo obvladati francoščino in se integrirati v družbo.

Grčija 2008 Začetek gospodarske krize, ki še kar traja, visoka nezaposlenost in korupcija so konec leta 2008 že močno načenjale potrpljenje Grkov, ko sta v Atenah decembra dva policista ubila 15-letnega najstnika. Protestom in demonstracijam je kmalu sledilo divjanje, v katerem so bili poškodovani tako lastnina kot policisti, v katere so izgredniki metali kamenje. Izgredi, ki so trajali tri tedne, se niso razširili le v druga grška mesta, solidarnostne demonstracije so potekale v več kot 70 mestih po svetu.

Tunizija 2010 Smrt Mohameda Bouazizija, obupane 26-letnega Tunizijca, ki mu je policija zasegla njegov voziček za prodajanje sadja in se je zato v obupu zažgal, je imela velike posledice za ves Bližnji vzhod, ne le za njegovo državo, v kateri so dogodki, ki so sledili, pripeljali do padca dolgoletnega diktatorja Zina El Abdina Ben Alija. Jasminova revolucija je po Tuniziji zajela še Jemen, Egipt, Libijo, Bahrajn, Sirijo ter druge države in prerasla v arabsko pomlad.

Anglija 2011 Avgusta 2011 je bilo vroče v Angliji. Po smrti Marka Duggana v Tottenhamu, ki ga je ustrelil policist, so se protestniki spopadli s policijo, uničevali policijske avtomobile, varni pa niso bili niti zasebni domovi in podjetja. V nekaj dneh je bilo aretiranih več kot tri tisoč ljudi, umrlo je pet ljudi, škode pa je bilo za 200 milijonov funtov. Politiki in socialni delavci so razpravljali o vzrokih za nasilje, ki so ga pripisali predvsem rasizmu, razrednim razlikam in upadanju gospodarstva, pa tudi kulturnim faktorjem, kot so kriminalnost, huliganstvo, razdor družbene morale in kulturi tolp.

Švedska 2013 Policijsko nasilje naj bi bilo povod tudi za izbruh nasilja na Švedskem. Policija naj bi maja letos ubila nekega starejšega moškega s portugalskimi koreninami, kar je sprožilo nemire v Husbyju, predmestju Stockholma z velikim deležem priseljencev. Izgredniki so zažigali avtomobile in metali kamenje v policijo, nasilje pa se je razširilo v druga mesta, po nekaj dneh pa se je umirilo. Majski dogodki so sprožili razprave o priseljencih na Švedskem, ki je veljala za raj za tujce, vendar pa se pod površjem skrivajo zgodbe o nezadovoljstvu mladih priseljencev, ki so odrinjeni na rob družbe.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin