Torek, 19. 9. 2023, 18.49
1 leto, 2 meseca
Velika nevarnost za EU: Treba je ukrepati, preden bo prepozno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,53
EU se mora nujno otresti prevelike odvisnosti od Kitajske, menijo v Evropskem parlamentu.
Morebitni vpliv Kitajske na Evropsko unijo, predvsem pa njeno kritično infrastrukturo in prihodnost gospodarstva ter mednarodnih odnosov, je prevelik, zato ga je nujno omejiti, dokler je to še mogoče. Tako trenutno eno od največjih skrbi Bruslja opisuje osnutek poročila o varnostnih in obrambnih posledicah kitajskega vpliva na kritično infrastrukturo v EU, ki ga je v evropskem parlamentu danes predstavil evroposlanec iz Slovenije Klemen Grošelj.
Evropska unija mora nujno povečati strateško avtonomijo in zmanjšati odvisnost od držav, kot je Kitajska, saj ne gre za sistemsko partnerico EU, temveč za njeno sistemsko tekmico, ki si prizadeva postati vodilna svetovna velesila, je zapisano v dokumentu o morebitnih grožnjah, ki jih za Evropsko unijo prestavlja Kitajska.
V dokumentu, ki ga je v Evropskem parlamentu predstavil Klemen Grošelj, je omenjeno tudi izboljševanje strateškega partnerstva med Kitajsko in Rusijo, med drugim tudi na področju prenosa tehnologije in vojaških zmogljivosti.
Med primeri, kako je Evropska unija odvisna od Kitajske oziroma kakšne so strateške pasti, ki jih lahko Kitajska nastavi za povečevanje svojega vpliva na EU, so med drugim našteti naslednji.
- Kitajska podjetja, ki so posredno ali neposredno vpletena v strateška sredstva EU, kar v najslabšem primeru pomeni možnost za prenos evropskega strokovnega znanja in tehnologij na kitajsko vojsko. To je mogoče zaradi kitajske strategije združevanja vojaških in civilnih vidikov ter domnevnih zahtev Kitajske komunistične partije kitajskim zasebnim podjetjem, da svoje poslovne interese uskladijo s kitajskimi vojaškimi dejavnostmi. S tem bi se lahko povečala zmožnost Ljudske osvobodilne vojske (kitajskih oboroženih sil) za razvoj naslednje generacije vojaške tehnologije, ki bi se lahko uporabila za izvajanje pritiska na partnerje v Aziji in po svetu.
V Evropskem parlamentu opozarjajo, da je treba kitajsko združevanje vojaških in civilnih vidikov razumeti v širšem političnem
in strateškem okviru, pri čemer je treba upoštevati njegove medsebojne povezave z drugimi pobudami, kot je pobuda En pas, ena pot (vključno z digitalno svileno cesto). Končni cilj tega združevanja naj bi bil pospešiti dolgoročni strateški cilj Kitajske, da postane vodilna svetovna sila.
- Kitajska proizvodnja in industrija materialov: Kitajska namreč pomeni 60 odstotkov svetovne proizvodnje aluminija, 75 odstotkov svetovne proizvodnje silicija, rafinira in predela 60 oziroma 70 odstotkov svetovne proizvodnje litija oziroma bakra. Prek svojih poslovnih interesov na afriški celini in v jugovzhodni Aziji Kitajska nadalje tako rekoč obvladuje svetovno proizvodnjo industrijsko zelo pomembnih kovin, kot sta nikelj in kobalt. Na Kitajskem tudi proizvedejo kar 70 odstotkov vseh baterij.
- Kitajska prek podjetja HMN Tech obvladuje nekatere najpomembnejše komunikacijske poti na planetu, podmorske internetne kable. Ti se med drugim uporabljajo tudi za pošiljanje podatkov v Evropsko unijo in iz nje proti indopacifiški regiji (GRAF). Podjetje HMN Tech je sicer povezano tudi s kibernetskimi obveščevalnimi dejavnostmi kitajske vojske.
Evropski parlament v osnutku poročila med drugim pozdravlja sprejetje evropskega akta o čipih, s katerim se bo povečala sposobnost EU za proizvodnjo polprevodnikov in se bo oblikoval strateški zemljevid, med drugim, vrzeli v zmogljivostih v vrednostni verigi polprevodnikov v EU, s čimer se bo omejila odvisnost EU od tretjih držav, kot je Kitajska. Pozdravlja tudi predlog Evropske komisije, namenjen preprečevanju uhajanja občutljivih nastajajočih tehnologij s pripravo seznama tehnologij z dvojno rabo, ki bo temeljil na ozko opredeljenih in v prihodnost usmerjenih merilih, kot so morebitna omogočitvena in preobrazbena narava tehnologije, tveganje združevanja vojaških in civilnih vidikov ter zlorabe tehnologije za kršenje človekovih pravic.
- Kitajska ogromno vlaga v afriške in nekatere druge za EU strateško morda pomembne države, ki pa ne morejo izpolniti zahtev EU za dostop do enakovrednih ravni financiranja, kot jim jih lahko ob bistveno bolj sproščenih kriterijih ponudi Kitajska. S tem se širi kitajski vpliv na škodo EU, opozarjajo v Evropskem parlamentu.
Osnutek poročila o tveganjih, ki jih za EU pomeni Kitajska, med drugim opozarja, da imajo pomorske sile Ljudske republike Kitajske pravna orodja, s katerimi se lahko kitajske civilne ladje in infrastruktura uporabljajo za vojaške in varnostne namene. To v teoriji pomeni, da lahko Kitajska svojo civilno komercialno infrastrukturo uporabi za podporo prisotnosti Ljudske osvobodilne vojske v tretjih državah. Takšno združevanje vojaških in civilnih vidikov Ljudski osvobodilni vojski omogoča dostop do tujih pristanišč, kar ji posledično omogoča predhodno logistično podporo za ohranjanje pomorskih napotitev na območja, kot so Indijski ocean, Sredozemsko morje in Atlantski ocean.
V osnutku poročila, ki ga je danes predstavil slovenski evroposlanec Klemen Grošelj, so ob pozivu k nujnemu razmisleku o tem, kako povečati strateško avtonomijo EU in zmanjšati njeno odvisnost od Kitajske, med drugim našteti pozivi Evropski komisiji, naj ob podpori držav članic evidentira, spremlja in oceni dostop Kitajske do kritične infrastrukture v EU, naj skupaj z Evropsko službo za zunanje delovanje poskrbi, da se bodo morebitni ukrepi, sprejeti za povečanje odpornosti EU na vpliv Kitajske, razširili tudi na najtesnejše partnerice EU in da naj predlaga nov zakonodajni okvir za zmanjšanje varnostnih tveganj, ki jih pomenijo dobavitelji sistemov podmorskih kablov.
