Vedno kandidatka, nikoli članica EU?

Ko je Hrvaška 1. julija letos vstopala v EU, so evropski mediji pisali, da je naslednja država iz regije v vrsti za vstop Srbija. Še nekaj let nazaj bi bila to Makedonija, ki pa v zadnjem času izginja z evropskega radarja. "Makedonija je bila nekoč vzorna kandidatka. Leta 2005 je bila kot kandidatka za članstvo v EU skoraj na isti ravni kot Hrvaška, Srbijo je puščala daleč za seboj. Beograd tedaj ni imel podpisanega niti sporazuma o stabilizaciji in pridružitvi. Zdaj bo Beograd verjetno naslednji za začetek pristopnih pogajanj, Makedonija pa ni niti na dnevnem redu. Kdo je kriv?" se je pred slabega pol leta spraševal Neue Zürcher Zeitung.

Če ne Grčija, bo pa kak drug razlog Za Nikolo Gruevskega, ki je na čelu makedonske vlade od leta 2006, je odgovor jasen, kriva je Grčija. Na drugo mesto krivcev uvršča velike članice EU, ker na Grčijo ne pritiskajo glede spora okoli imena. Atene blokirajo vstop Makedonije ne le v EU, temveč tudi v Severnoatlantsko zavezništvo (Nato). Odnosi med Grčijo in Makedonijo so že od osamosvojitve nekdanje jugoslovanske republike napeti zaradi nerešenega vprašanja imena Makedonije, ki je tudi ime pokrajine na severu Grčije.

Atene Skopju tudi očitajo, da želi s postavljanjem različnih spomenikov in poimenovanj po Aleksandru ali Filipu Makedonskem na novo pisati zgodovino. V pogajanjih glede imena ni napredka. Zaradi težkih besed tako Skopja kot Aten ostaja malo manevrskega prostora za iskanje kompromisa. Odločilen bi bil lahko zunanji pritisk. Od 2008 je rešitev spora tudi eden od predpogojev, ki jih postavlja EU za pristop Makedonije.

"EU je vse bolj pasivna tudi zaradi lastne nemoči in potiska težavo pod preprogo. Ne izključujemo, da si bo v prihodnje izmislila nekakšen razlog, ki bo prepreka našemu napredku, in to ne bo Grčija," je dejal Gruevski ob praznovanju rojstnega dne vladajoče VMRO-DPMNE junija letos, ko Makedonija še ni vedela, ali bo Evropska komisija v svojem poročilu o napredku države pri približevanju EU rekla "ne".

Komisija ni rekla "ne", že peto leto zapored je Makedonija dobila priporočilo za začetek pristopnih pogajanj. Začetek je kljub temu še precej oddaljen, a ne le zaradi Grčije. Bruselj je Makedonijo opozoril na nujnost večje neodvisnosti in kompetentnosti sodišč. Makedonska opozicija in analitiki k temu dodajajo še večjo neodvisnost medijev in neodvisnega parlamenta. Šepata tudi vladavina prava in spoštovanje pravic manjšin, pravijo.

Največji balkanski poraženec Makedonija je za članstvo v EU zaprosila marca 2004, 13 let po neodvisnosti od nekdanje Jugoslavije. Komisija je novembra 2005 izdala pozitivno mnenje, svet pa je decembra istega leta državi podelil status kandidatke. Komisija je oktobra 2009 predlagala začetek pristopnih pogajanj.

Vodja opozicijskih socialdemokratov Zoran Zaev meni, da je Makedonija zaradi konceptov premierja postala največji balkanski poraženec. Opazovalci so kritični zaradi vse bolj avtoritarnega sloga vladanja koalicije nacionalno-konservativnega VMRO in etnične albanske stranke DUI. Opozicija že sedem let izgublja na vseh volitvah.

Opozicijo vrgli iz parlamenta Makedonija je v pristopnem procesu nazadovala tudi politično. Do velikega razkola je prišlo konec lanskega decembra, ko so opozicijo praktično vrgli iz parlamenta po pretepu, ki je izbruhnil zaradi spora glede višine proračuna za leto 2013. Pestro je bilo tudi pred parlamentom, kjer so se spopadli pro- in antivladni protestniki. Vlada je opozicijo obtožila poskusa prevrata, tedanji vodja opozicijskih socialdemokratov Branko Crvenkoski pa vlado, da ogroža demokracijo. "Od danes Makedonija nima ustave, nima parlamenta, nima vlade. Na eni strani imamo diktatorski režim, na drugi pa ljudstvo," je dejal in napovedal državljansko nepokorščino.

Makedonija je že sedem let kandidatka za članstvo v EU. Večina držav v regiji, ki so še pred leti nazadovale, zdaj prehitevajo Makedonijo. Ta je bila v središču prizadevanj EU, zdaj pa vedno bolj postaja nezanimiva in zapostavljena. Neuspeh pri vstopanju v EU bi bil za državo, v kateri je podpora pristopu EU zelo velik in deklariran cilj vseh političnih faktorjev v državi, bi bil to velik udarec.