Izrael: Bolnišnico v Gazi zadel izstrelek Islamskega džihada. "To je laž."

22.30 Izrael: Bolnišnico v Gazi zadel izstrelek Islamskega džihada

Izraelska vojska je svojo trditev, da gre za raketo Islamskega džihada, utemeljila na podatkih, pridobljenih pri "pregledu operacijskih sistemov vojske" in na "obveščevalnih informacijah iz različnih virov", je dodal tiskovni predstavnik.

Islamski džihad je v odzivu na te navedbe zanikal vsakršno vpletenost v napad. "To je laž in izmišljotina, povsem netočno. Okupatorji poskušajo zanikati strašni zločin in pokol, ki so ga zagrešili nad nedolžnimi civilisti", je za tiskovno agencijo Reuters dejal tiskovni predstavnik Islamskega džihada.

Izraelska vojska trdi, da bolnišnica ni njena tarča. Skrajno palestinsko gibanje Hamas, ki nadzoruje Gazo, pa je pred tem zatrdilo, da je bolnišnico napadla izraelska vojska, ter incident označilo za vojni zločin.

Palestinski predsednik Mahmud Abas je zaradi krvavega napada razglasil tridnevno žalovanje ter odpovedal za sredo načrtovano srečanje z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom.

Abas, ki je bil danes na obisku v Jordaniji, se bo po napovedih zvečer vrnil v Ramalo, kjer je sklical "nujni sestanek" palestinskega vodstva.

Po pokolu v bolnišnici se je več sto jeznih Palestincev podalo na ulice Ramale in izbruhnili so spopadi s palestinskimi silami, navaja francoska tiskovna agencija AFP. "Izgini", "Ljudstvo hoče, da predsednik pade", so vzklikali demonstranti.

Po krvavem dogodku je v jordanski prestolnici Aman jezna množica poskušala vdreti v izraelsko veleposlaništvo. Policisti so jim to preprečili z vodnimi topovi.

Več sto ljudi se je zbralo tudi pred francoskim veleposlaništvom v Tunisu. Zahtevali so odpoklic francoskega in ameriškega veleposlanika v Tuniziji, poroča AFP.

Rusija in Združeni arabski emirati pa so zaradi napada za sredo zahtevali sklic nujne sejo Varnostnega sveta ZN.

Libanonsko gibanje Hezbolah, ki ga podpira Iran, pa je za sredo pozvalo k dnevu jeze, s katerim bodo obsodili napad na bolnišnico, za katerega krivijo Izrael.

21.50 Sholza zaradi raketnega alarma v Tel Avivu evakuirali z letala

Delegacija nemškega kanclerja Olafa Scholza je morala danes pred vzletom z letališča v izraelski prestolnici Tel Aviv v naglici zapustiti letalo zaradi raketnega alarma. Kot še poroča nemška tiskovna agencija dpa, so Scholza z avtomobilom odpeljali na varno, ostale potnike pa prosili, naj se uležejo na tla na letališču.

Po koncu alarma na letališču je delegacija poletela v Kairo. Obisk Scholza v Tel Avivu so danes dvakrat prekinila opozorila pred raketnimi napadi, zaradi česar se je moral umakniti v zaklonišče, še navaja dpa.

Nemški kancler je sicer ob današnjem obisku zagotovil popolno solidarnost Nemčije z Izraelom, ki je bil tarča napada skrajnega palestinskega gibanja Hamas.

21.22 WHO odločno obsodila napad na bolnišnico Al Ahli Arab

"Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) odločno obsoja napad na bolnišnico Al Ahli Arab na severu Gaze," je v prvem odzivu na omrežju X zapisal generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus. Ob tem je pozval k takojšnji zaščiti civilistov ter k preklicu izraelskih ukazov za evakuacijo.

Po virtualnem srečanju z voditelji EU se je na napad na bolnišnico odzval tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je opozoril, da napad na infrastrukturo "ni v skladu z mednarodnim pravom".

Izraelski napad je obsodil tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki je pozval vso človeštvo, naj ukrepa in ustavi "brutalnost v Gazi". Egiptovsko ministrstvo za zunanje zadeve pa je napad označilo za nevarno kršitev mednarodnega humanitarnega prava.

Izraelska vojska poročil o napadu še ni komentirala, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

20.34 Scholz zagotovil solidarnost Nemčije z Izraelom

Nemški kancler Olaf Scholz je danes v Tel Avivu zagotovil popolno solidarnost Nemčije z Izraelom, ki je bil pred desetimi dnevi tarča napadov palestinskega oboroženega gibanja Hamas. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je Hamasove napade primerjal s holokavstom in nacističnimi poboji.

"Varnost Izraela in njegovih državljanov je nemški 'raison d'etre' (razlog za obstoj, op. p.)," je dejal Scholz po srečanju z izraelskim premierjem Netanjahujem. "Zaradi naše odgovornosti, ki izhaja iz holokavsta, je naša naloga, da se zavzamemo za obstoj in varnost države Izrael," je dodal.

Netanjahu pa je ostrimi besedami spomnil na holokavst, pri čemer je napade Hamasa na Izrael označil za "najhujše zločine nad Judi po holokavstu" ter jih primerjal z nacističnimi poboji. "Hamas so novi nacisti," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal izraelski premier.

Današnji obisk Scholza v Tel Avivu so dvakrat prekinila opozorila pred raketnimi napadi, zaradi česar se je moral kancler za nekaj minut umakniti v zaklonišče.

Scholz je eden prvih predsednikov vlad, ki je obiskal Izrael po napadih Hamasa pred desetimi dnevi. V Tel Avivu v sredo pričakujejo tudi ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki naj bi z obiskom ponovno potrdil solidarnost ZDA z Izraelom in trdno zavezo izraelski varnosti.

19.53 Hamas: V napadu na bolnišnico najmanj 500 mrtvih

Po poročanju agencije Al Jazeera je Hamas dejal, da je bilo v izraelskem zračnem napadu na baptistično bolnišnico Al-Ahli Arabi v središču Gaze najmanj 500 žrtev. Bolnišnico so napadli brez predhodnega opozorila, še poroča Al Jazeera, v njej pa so poiskali zatočišče številni begunci, ki so zapustili domove pred napovedano izraelsko invazijo.

V zvezi s tem dogodkom pa CNN in drugi viri navajajo, da naj bi palestinsko ministrstvo za zdravje poročalo o od 200 do 300 ubitih med izraelskim napadom na bolnišnico, vendar pa je mnogo ljudi še vedno zasutih pod ruševinami. 

Zaradi napada na bolnišnico je palestinski predsednik Mahmud Abas razglasil tridnevno žalovanje, so po pisanju portala index.hr sporočili državni mediji. 

🇮🇱🇵🇸 The last remaining CHRISTIAN HOSPITAL in Gaza was just bombed by Israel with NO prior warning.

200-300 have reportedly died as a result of this airstrike, many of them women & children. pic.twitter.com/PGldLJk5x9

— Jackson Hinkle 🇺🇸 (@jacksonhinklle) October 17, 2023

19.22 Več mrtvih v obstreljevanju šole v Gazi

V današnjem obstreljevanju Gaze je hudo škodo utrpela tudi šola Združenih narodov, pri čemer je bilo ubitih najmanj šest ljudi, številni so ranjeni. V luči stopnjevanja izraelskih napadov na palestinsko enklavo je generalni komisar Agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA) Philippe Lazzarini dejal, da v Gazi nikjer več ni varnega kraja.

Prizadeta šola, kjer je zatočišče pred izraelskimi napadi našlo najmanj štiri tisoč ljudi, se nahaja v begunskem taborišču v osrednji Gazi, so zapisali na spletni strani UNRWA.

Med ranjenimi je tudi več uslužbencev UNRWA, končno število žrtev pa bo verjetno še višje, je povedal Lazzarini.

"To je nezaslišano in ponovno kaže na ravnodušnost do življenj civilistov. V Gazi ni več varen noben kraj, niti poslopja UNRWA ne," je še dodal.

V izraelskih napadih na območje Gaze je bilo po najnovejših podatkih ubitih okoli tri tisoč ljudi, več kot 12.500 pa jih je bilo ranjenih.

19.14 V Gazi ubitih 16 članov iste družine

Wafae Shamallakh je za Sky News v solzah povedala, da je bilo v Gazi ubitih 16 članov njene družine.

"Deset jih je bilo ubitih naenkrat," je dejala in opisala noč, ko je bila v izraelskem zračnem napadu na Gazo pobita celotna družina njenega strica.

"V zračnem napadu, v noči na nedeljo, 8. oktobra, ko je družina spala, je bila hiša porušena," je dejala. 

Abdel Naser, njegova žena Soha, njihovih pet otrok Ahmed, Marwan, Mohamed, Asad in Yazan ter Abdelova druga žena Warda in njuni trije otroci so bili ubiti v isti noči.

"Našli so Mohamedovo truplo in nato Ahmedovo," je povedala Wafaa, preden je planila v jok. "Ostalih trupel niso mogli najti," je dodala.

"Vedeli so, da so našli Wardo, ker je držala svojega dvomesečnega sina. Niso pa našli mojega strica Abdela Naserja. Našli so le dele telesa," je povedala.

17.29 Charity ActionAid: Pomanjkanje dostopa do vode v Gazi predstavlja posebno tveganje za matere z majhnimi otroki

Charity ActionAid, mednarodna humanitarna organizacija, ki dela z revnimi ženskami in dekleti, je kritizirala pomanjkanje dostopa do vode v Gazi in opozorila, da predstavlja posebno tveganje za matere z majhnimi otroki.

Foto: Guliverimage

"Ker voda skoraj izginja po vsej Gazi, so razmere kritične, zlasti za nosečnice in doječe matere. V pomanjkanju vode – ter med nenehnim bombardiranjem in razseljevanjem – bodo dehidrirane ženske težko proizvajale mleko, ki ga potrebujejo za hranjenje svojih dojenčkov, in tako te držale pri življenju.

Dostop do vode je splošno priznan kot osnovna človekova pravica, kar pomeni, da je nadaljnja blokada Gaze zanikanje pravic žensk in otrok po vsej Gazi. Nujno pozivamo k humanitarnemu koridorju do Gaze ter popolni in neovirani obnovi oskrbe z vodo iz Izraela v Gazo," je dejala Soraida Hussein-Sabbah iz organizacije, ki ima trenutno sedež v Ramali na Zahodnem bregu.

Kot kritično nastalo situacijo opisuje tudi BBC-jev dopisnik Rushdi Abualouf iz južnega mesta Khan Younis, saj naj bi zdravniki vsakemu pacientu vsak dan predpisovali le tri decilitre pitne vode.

Na ulici ljudje stojijo v vrstah, da prosijo za vodo in kruh. "Devetdeset odstotkov hiš v južni Gazi nima vode," pravi.

Izrael je blokiral oskrbo s hrano, vodo, gorivom in elektriko od smrtonosnih napadov Hamasa 7. oktobra. Toda izraelska vojska zanika, da obstaja humanitarna kriza, in vztraja, da obstajajo zaloge, voda in elektrika.

17.25 Izraelski obrambni minister je Hamasu sporočil: Predajte se ali umrite!

Izraelski obrambni minister Yoav Gallant je militantni skupini Hamas, ki je pred desetimi dnevi v nenadnem napadu ubila več kot 1.400 Izraelcev, naročil, naj se preda ali umre.

"Tretje možnosti ni," je dejal med obiskom letalske baze v južnem Izraelu. Minister Gallant je pred tem obljubil, da bo Izrael strmoglavil Hamas in izbrisal njegove vojaške zmogljivosti.

Opozorilo prihaja ob nadaljevanju izraelskega bombardiranja Gaze.

15.21 Karikaturist Guardiana je narisal Netanjahuja in bil po 40 letih dela odpuščen

Dolgoletnega karikaturista Guardiana Steva Bella so odpustili zaradi karikature izraelskega voditelja Benjamina Netanjahuja, ki jo je narisal. Risba prikazuje Netanjahuja, ki nosi boksarske rokavice in operira lasten trebuh z rezom v obliki pasu Gaze. "Prebivalci Gaze, pojdite ven," se glasi sporočilo na risbi.

Steve Bell has this cartoon pulled by the Guardian tonight. pic.twitter.com/kUx4IlP9Om

— Political Cartoon (@Cartoon4sale) October 9, 2023

Del javnosti si je razlagal, da je risba pravzaprav referenca na Shakespearovega Beneškega trgovca, torej na judovskega dninarja Shylocka iz omenjenega dela, ki zahteva "funt (pol kilograma) mesa". Bell trdi, da ga je navdihnila karikatura ameriškega predsednika Lyndona Johnsona iz leta 1960.

Na omrežju X je izjavil, da je risbo poslal v začetku tega meseca in "štiri ure kasneje prejel zlovešč telefonski klic z nenavadno skrivnostnim sporočilom 'funt mesa'...". Posojevalec denarja Shylock iz Shakespearovega Beneškega trgovca zaradi svoje pohlepne narave velja za enega najbolj razvpitih judovskih stereotipov v angleški literaturi.

V slavni igri Shylock zahteva funt Antonyjevega mesa, če posojilo ne bo vrnjeno v treh mesecih. Bell je za BBC dejal, da Guardianova interpretacija "ni imela smisla, saj risba ne omenja igre". "Samo podobo je navdihnila karikatura pokojnega, velikega Davida Levina, na kateri predsednik Lyndon Johnson prikazuje svojo kirurško brazgotino, ki jo je Levine narisal v obliki zemljevida Vietnama," je pojasnil.

Odločitev je objavil tudi Guardian. "Sprejeta je bila odločitev, da s Stevom Bellom ne podaljšamo pogodbe. Karikature Steva Bella so bile pomemben del Guardiana zadnjih 40 let – zahvaljujemo se mu in mu želimo vse najboljše," so sporočili. Mimogrede, odločitev je bila sprejeta v času povečanih napetosti po Hamasovih napadih na Izrael v začetku tega meseca in kasnejših maščevalnih napadih na Gazo.

To ni prvič, da je bil Bell obtožen ustvarjanja antisemitskih podob. Karikaturo vodje laburistov sira Keira Starmerja iz leta 2020, ki na krožniku drži glavo nekdanjega šefa Jeremyja Corbyna, so si nekateri razlagali kot sklicevanje na glavo Janeza Krstnika, ki je bila dana Salomi, hčerki judovskega kralja Heroda.​

14.27 Biden: Hamas se ne zavzema za pravico Palestincev do samoodločbe

Po potrditvi obiska Izraela v sredo je ameriški predsednik Joe Biden na družbenem omrežju X razkril nekaj podrobnosti načrtovane poti. V Izrael potuje, "da bi mu izrazil solidarnost po brutalnem terorističnem napadu Hamasa". Nato bo odpotoval v Jordanijo, kjer bo naslovil nujne humanitarne potrebe, se sestal z voditelji in dal jasno vedeti, "da se Hamas ne zavzema za pravico Palestincev do samoodločbe", je zapisal.

Bela hiša je sporočila, da se je Biden v ponedeljek po telefonu pogovarjal z Al Sisijem o prizadevanjih za ublažitev vse hujše humanitarne krize v Gazi v sodelovanju z ZN, Jordanijo, palestinskimi oblastmi, Izraelom ter drugimi regionalnimi partnerji, pa tudi o potrebi po ohranitvi stabilnosti na Bližnjem vzhodu.

Tiskovni predstavnik Kirby je poudaril, da ZDA ves čas poudarjajo potrebo po nadaljevanju dostave humanitarni pomoči Gazi in da k temu stalno pozivata tako Biden kot njegova celotna administracija. "Vsekakor želimo, da bi humanitarno pomoč dostavili čim prej," je še dejal po poročanju AFP.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je danes za Bidnov napovedani obisk dejal, da je absolutno potreben. Izrazil je prepričanje, da bo tako kot predstavniki EU poudaril, da se mora Izrael braniti ob spoštovanju mednarodnega prava, da je za dostavo pomoči treba odpreti humanitarne koridorje in da je treba zaščititi civiliste.

14.20 Bolnišnica v Gazi delno zaprta zaradi pomanjkanja goriva

Bolnišnico v Gazi so morali delno zapreti zaradi pomanjkanja goriva, je sporočilo regionalno ministrstvo za zdravje.

Turška bolnišnica Friendship, v kateri je edina onkološka enota na tem območju, bo prekinila velik del svojih storitev, je povedal njen generalni direktor dr. Sobhi Skik.

"Preostali del bolnišnice bo zaprt najkasneje v 48 urah," je dodal.

Pred tem je palestinska agencija ZN za begunce UNRWA opozorila, da bo vsem bolnišnicam v Gazi v 24 urah zmanjkalo goriva.

Zdravstvene ustanove so že odvisne od rezervnih generatorjev, izpad električne energije pa bi ogrozil življenja na tisoče bolnikov.

13.15 V izraelskem napadu ubit vodja mejnega prehoda Rafa

Ubit je bil direktor uprave prehoda Rafa Fouad Abu Butihan, poroča NBC, ki se sklicuje na arabske medije.

Hamas says Fouad Ali Abu Butihan, head of the Crossings and Borders Authority, died in an Israeli airstrike on his home. pic.twitter.com/L830C3OAJX

— Joe Truzman (@JoeTruzman) October 17, 2023 

Generalmajor Fouad Abu Butihan je bil ubit v Gazi, pravijo. Umrl naj bi po tem, ko so izraelske rakete zadele njegovo hišo, vendar to ni bilo potrjeno.

Izrael je pred tem sporočil, da izvaja vojaške napade na skrajne aktiviste Hamasa v Rafi.

Generalmajor Butihan je vodja meja in prehodov v Gazi, ki vključujejo prehod Rafa v Egipt. Na stotine ljudi že več dni čaka na izhod skozi Rafo.

ZDA in drugi so izvajali diplomatski pritisk, da bi odprli prehod za pomoč ter omogočili izstop državljanom z dvojnim državljanstvom in tujim državljanom, toda vrata ostajajo zaprta. Izrael in Hamas pravita, da prekinitve ognja ni.

12.56 Na območju Gaze imajo po podatkih ZN hrane le še za nekaj dni

Medtem ko se v Egiptu pred mejnim prehodom Rafa kopiči humanitarna pomoč za dva milijona Palestincev, ki so zaradi izraelske blokade ujeti na območju Gaze, so v Gazi, kot opozarjajo Združeni narodi, razmere vse slabše. V trgovinah imajo le še za nekaj dni hrane.

Tiskovna predstavnica Svetovnega programa za hrano za Bližnji vzhod Abeer Etefa je novinarjem v Ženevi prek videopovezave povedala, da so razmere iz minute v minuto vse slabše in da imajo trgovine zaloge hrane le še za od štiri do pet dni, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pojasnila je, da ne morejo priti do zalog hrane, ki jih imajo v skladiščih v mestu Gaza na severu enklave.

Tudi Agencija Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA) je danes opozorila, da prebivalcem Gaze zmanjkuje zalog in da je zato dostava humanitarne pomoči nujna.

Opozorila je tudi na nevarnost širjenja bolezni, ki se prenašajo z vodo, ker večina Gaze nima tekoče vode. To je v pogovoru za britanski BBC zanikal tiskovni predstavnik izraelske vojske Ričard Heht. Trdi, da imajo elektriko in da niso dolžni oskrbovati Hamasa, ki nadzoruje Gazo že leta.

Povedal je tudi, da se s Hamasom niso dogovorili o humanitarni prekinitvi ognja, ki bi olajšala dostavo humanitarne pomoči. Prav tako ni dogovora o odprtju prehoda v Rafi.

11.16 Pred Belo hišo aretirali več deset nasprotnikov vojne na Bližnjem vzhodu

Tajna služba ZDA je v ponedeljek pred Belo hišo aretirala okrog 30 judovskih protestnikov, ki so nasprotovali napovedani izraelski ofenzivi na Gazo, poroča televizija ABC. Skupina demokratskih protestnikov je predsednika Joeja Bidna pozvala, naj nemudoma zahteva prekinitev ognja med Izraelci in Palestinci, poroča Newsweek.

Ponedeljkove demonstracije pred Belo hišo sta pripravili judovski skupini IfNotNow in Jewish Voice for Peace, ki sta kritični do odgovora predsednika Bidna na najnovejšo krizo na Bližnjem vzhodu. Protestniki so pred Belo hišo nosili transparente z napisi, kot sta Zaustavite genocid v Gazi in Recite ne vojni in apartheidu, nekaj pa jih je po navedbah tajne službe blokiralo dostop do sedeža ameriške vlade in so jih morali aretirati.

Vodilna judovska organizacija v ZDA Antidefamacijska liga (ADL) je skupino Jewish Voice for Peace označila za radikalno protiizraelsko.

Politična direktorica skupine IfNotNow Eva Borgwardt je dejala, da protestniki zahtevajo takojšnjo prekinitev ognja in umiritev razmer, kar vključuje konec operacij izraelske vojske proti Hamasu, poroča ABC.

10.22 Pred izraelsko ofenzivo sever Gaze zapustilo okoli milijon ljudi

Pred pričakovano kopensko invazijo izraelske vojske na Gazo je s severa te palestinske enklave pobegnilo okoli milijon ljudi, so v ponedeljek v Ženevi sporočili ZN. Po navedbah izraelske vojske je sicer na severu Gaze še vedno več sto tisoč Palestincev. V Izraelu je bilo medtem v desetih dneh spopadov razseljenih okoli pol milijona ljudi.

"Videli smo, da se je okoli milijon ljudi premaknilo s severa na jug zaradi mogoče grožnje izraelskega posredovanja na severu," je v Ženevi dejal koordinator ZN za nujno pomoč Martin Griffiths in dodal, da je njegova glavna skrb, kako prebivalcem Gaze dostaviti humanitarno pomoč.

Da je približno milijon Palestincev oziroma skoraj polovica vseh prebivalcev Gaze zapustila svoje domove, je danes sporočil tudi urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA). Ob tem je opozoril, da tamkajšnje bolnišnice zaradi pomanjkanja elektrike in goriva za generatorje komajda še delujejo. Primanjkovalo naj bi tudi vode, prav tako obstaja nevarnost izbruha bolezni.

Po besedah tiskovnega predstavnika izraelske vojske Jonatana Konrikusa sicer več sto tisoč Palestincev ni sledilo pozivom k evakuaciji s severa Gaze. Kot je dejal, je na jug enklave do zdaj prispelo več kot 600 tisoč ljudi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

9.31 Iran svari, da bo v prihodnjih urah sprejel preventivne ukrepe proti Izraelu

Iran je opozoril, da je v prihodnjih urah mogoče pričakovati preventivno ukrepanje proti Izraelu. "Vse možnosti so odprte", t. i. odporniška fronta za odgovor na izraelske "vojne zločine", je dejal zunanji minister Hosein Amirabdolahian.

"Odporniška fronta je sposobna voditi dolgotrajno vojno s sovražnikom. V prihodnjih urah lahko pričakujemo preventivno akcijo odporniške fronte. Ne moremo biti brezbrižni do vojnih zločinov, storjenih nad prebivalci Gaze," je dejal.

9.05 V Rafo je prispelo približno 160 tovornjakov s humanitarno pomočjo

Po navedbah prič in egiptovskih varnostnih virov so tovornjaki s humanitarno pomočjo prispeli na mejni prehod z Gazo Rafa. Pošiljke pomoči čakajo, da se meja na strani Gaze odpre.

Približno 160 tovornjakov je včeraj čakalo 60 kilometrov od prehoda Al Ariša. Tuji državljani so se zbrali pred vrati in čakali, da jih bodo spustili skozi, vendar so vrata ostala zaprta, saj dogovor med ZDA in Kairom ni bil dosežen.

Fotogalerija

1

 / 3

7.56 Hamas objavil videoposnetek domnevne talke

Skrajno palestinsko gibanje Hamas je objavilo prvi videoposnetek domnevne talke z območja Gaze, kamor so pripadniki gibanja po napadu na Izrael odpeljali najmanj 199 ljudi. Okoliščine nastanka posnetka niso jasne. Turški zunanji minister Hakan Fidan je medtem z vodjo Hamasa Ismailom Hanijehom po telefonu razpravljal o možnosti izpustitve talcev.

Na enominutnem videoposnetku, ki naj bi ga gibanje v ponedeljek objavilo na Telegramu, je videti mlado žensko s povito roko. V kamero v hebrejščini pove, da je stara 21 let in da prihaja iz Šohama, trenutno pa naj bi bila v bolnišnici v Gazi. "Prosim, da me čim prej odpeljete od tu," doda.

Ni jasno, kje, kdaj in v kakšnih okoliščinah je posnetek nastal. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa, ki se sklicuje na druge medije, gre za Izraelko, ki ima tudi francosko državljanstvo in ki so jo po napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra razglasili za pogrešano.

Tiskovni predstavnik Hamasa je pred tem sporočil, da so pripadniki gibanja v Gazo odpeljali od 200 do 250 talcev. Izraelska vojska je pred tem v ponedeljek sporočila, da je zajetih talcev 199.

Po besedah tiskovnega predstavnika gibanja je 200 talcev pod nadzorom Hamasa, za preostale pa skrbijo druge militantne frakcije v palestinski enklavi. Kot je še dejal, talci niso zaporniki, temveč gostje v Gazi, ki jih bodo izpustili takoj, ko bodo pogoji primerni.

Najmanj 22 talcev naj bi sicer že umrlo v izraelskih zračnih napadih na Gazo, česar pa ni mogoče potrditi.

7.16 ZDA pripravljajo vojake za morebitno hitro posredovanje na Bližnjem vzhodu

Enota marincev za hitro posredovanje je že na poti proti Izraelu, Pentagon pa pripravlja še okrog 2.000 vojakov za morebitno namestitev v podporo Izraelu, je v ponedeljek med drugim poročala televizija CNN, ki se sklicuje na neimenovanega visokega uradnika obrambnega ministrstva ZDA.

Vojaki se ne bodo bojevali. Foto: Getty Images

Šlo naj bi za svetovalce in zdravstveno osebje iz različnih rodov ameriške vojske, ki so že na Bližnjem vzhodu in Evropi in se ne bodo bojevali, poroča CNN.

Na poti proti Izraelu pa je že enota marincev, ki lahko posredujejo v bojih, kar naj bi bilo predvsem sporočilo Hezbolahu, Iranu in drugim, naj se ne vpletajo v spopade med Izraelom in Hamasom.

ZDA so v vode vzhodnega Sredozemlja že napotile dve bojni skupini ladij z letalonosilkama Ford in Eisenhower, Pentagon pa zatrjuje, da ameriški vojaki v bojih ne bodo sodelovali.

7.15 Varnostni svet ZN ni potrdil ruske resolucije za konec vojne med Izraelom in Hamasom

Varnostni svet ZN je v ponedeljek zavrnil ruski predlog resolucije o koncu vojne med Izraelom in Hamasom, ker ni vseboval jasne obsodbe terorističnih napadov Hamasa na Izrael. Za predlog je glasovalo pet držav, štiri države so bile proti, šest se jih je vzdržalo. Za potrditev je potrebnih najmanj devet glasov.

"S tem, ko ni obsodila Hamasa, je Rusija dala kritje teroristični skupini, ki surovo napada nedolžne civiliste," je med zasedanjem izjavila ameriška veleposlanica Linda Thomas Greenfield.

Britanska veleposlanica Barbara Woodward je dejala, da ne more podpreti resolucije, ki ne obsoja terorističnih napadov Hamasa.

Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija pa je poudaril, da je bil njihov predlog povsem humanitarno besedilo, ki je imelo podporo arabskih držav, zavrnitev pa je posledica "sebičnosti zahodnih držav." Svoj predlog je pohvalil z vidika, da so zdaj v Varnostnem svetu vsaj začeli resno razpravljati o krizi.

Za predlog resolucije, ki jo je prej podprlo skupaj 25 članic Generalne skupščine ZN, so v Varnostnem svetu poleg Rusije glasovali še Kitajska, Mozambik, Gabon in Združeni arabski emirati. Med drugim so proti glasovale tri države s pravico do veta - ZDA, Velika Britanija in Francija. Vzdržali so se Albanija, Malta, Švica, Brazilija, Ekvador in Gana.

Varnostni svet ZN bo imel nocoj še eno priložnost za ukrep, saj je Brazilija, ki mu predseduje v oktobru, prav tako predlagala svojo resolucijo. Ta v nasprotju z ruskim predlogom napade Hamasa na Izrael obsoja in ima po diplomatskih virih več možnosti za uspeh.

6.33 Izrael je ponoči napadel Libanon

Izraelska vojska je ponoči napadla tarče Hezbolaha v Libanonu, je sporočila izraelska vojska na Twitterju.

Izrael je medtem že evakuiral mesta blizu svoje severne meje z Libanonom, kjer je vojska večkrat izmenjala ogenj s skupino, ki jo podpira Iran.

Premier Benjamin Netanjahu je pred tem v govoru posvaril Iran in Hezbolah: "Ne preizkušajte nas na severu. Ne naredite napake iz preteklosti. Danes bo cena, ki jo boste plačali, veliko višja," se je skliceval na izraelsko vojno s Hezbolahom leta 2006.

6.09 Blinken: Predsednik ZDA Biden bo v sredo obiskal Izrael

Ameriški predsednik Joe Biden bo v sredo obiskal Izrael, je danes v Tel Avivu napovedal državni sekretar ZDA Antony Blinken po maratonskih pogovorih z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in njegovim kabinetom, poroča televizija MSNBC. Blinken je objavil tudi dogovor o dostavi humanitarne pomoči v Gazo.

Biden bo z obiskom potrdil solidarnost z Izraelom, je dejal Blinken. Foto: Reuters Blinken je prišel pred novinarje ob treh zjutraj po krajevnem času v Tel Avivu po skoraj osmih urah pogovora z Netanjahujem, člani izraelske vlade in vojaškim vrhom na obrambnem ministrstvu. Dejal je, da bo Biden z obiskom ponovno potrdil solidarnost ZDA z Izraelom in železno zavezo izraelski varnosti.

"Izrael ima pravico in dolžnost, da brani svoje ljudi pred Hamasom in drugimi teroristi ter da prepreči nove napade. Biden bo od Izraelcev slišal, kaj potrebujejo za obrambo, ko sodelujemo s kongresom, da jim zagotovimo to pomoč," je dejal Blinken.

Tiskovni predstavnik sveta za nacionalno varnost John Kirby je medtem v Washingtonu dejal, da bo Biden obiskal Tel Aviv, nato pa bo potoval še v Jordanijo na srečanje s kraljem Andulahom II. ter palestinskim voditeljem Mahmudom Abasom in egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom Al Sisijem, poroča AFP.

Blinken je v svoji izjavi dejal tudi, da je od Izraela dobil zagotovila o sodelovanju pri zagotavljanju pomoči Palestincem v blokirani Gazi. Izrael se pripravlja na ofenzivo po napadih pripadnikov Hamasa na Izrael 7. oktobra.

"Biden upa, da bo od izraelskih sogovornikov slišal, kako nameravajo izvesti svojo ofenzivo na način, ki bo omejil civilne žrtve in omogočil dostop humanitarne pomoči do civilistov v Gazi," je dejal Blinken.

ZDA in Izrael bodi po njegovih besedah razvili načrt, da bo lahko mednarodna humanitarna pomoč prišla do civilistov v Gazi, pogovarjali pa so se tudi o možnosti za vzpostavitev varnih območij za civiliste.

Ob tem ZDA delijo zaskrbljenost Izraela, da bo Hamas poskušal zaseči ali uničiti pomoč, namenjeno civilnemu prebivalstvu. "Če bo Hamas skušal blokirati pomoč, bomo to obsodili in si prizadevali, da se to več ne zgodi," je dejal Blinken.

6.08 Voditelji EU danes na izrednem zasedanju o Bližnjem vzhodu

Voditelji držav članic EU bodo danes na izrednem zasedanju, ki bo potekalo prek videokonference, razpravljali o dogajanju na Bližnjem vzhodu. Že v nedeljo so sprejeli skupno izjavo, v kateri so obsodili Hamasov napad na Izrael, tega pa pozvali k spoštovanju mednarodnega prava pri odzivu. Danes se bodo osredotočili na strateška vprašanja.

Voditelji članic Unije so v nedeljo v skupni izjavi ostro obsodili napad skrajnega palestinskega gibanja Hamas na Izrael. Poudarili so, da ima Izrael pravico do obrambe, vendar pa naj pri tem upošteva humanitarno in mednarodno pravo.

Ob tem so znova poudarili pomen zaščite vseh civilistov, Hamas pa pozvali k takojšnji izpustitvi vseh talcev. Dodali so, da je treba preprečiti tudi zaostritev napetosti v regiji. Dejali so še, da so zavezani trajnemu miru na Bližnjem vzhodu, ki bi temeljil na rešitvi dveh držav.

Po sprejetju skupne izjave se bodo lahko voditelji, med njimi slovenski premier Robert Golob, na današnjem virtualnem vrhu posvetili predvsem strateški razpravi o naslednjih korakih in izzivih, povezanih z zaostritvijo napetosti na Bližnjem vzhodu. Med temi je predsednik Evropskega sveta Charles Michel v vabilu voditeljem izpostavil migracije, pa tudi notranjo varnost v državah članicah ob protestih, povezanih s spopadi med Izraelom in Hamasom. Govorili bodo še o sodelovanju z akterji v regiji, da bi preprečili širjenje konflikta.

Kot je v ponedeljek povedal visoki uradnik Unije, so se za sklic zasedanja odločili, ker pretekli teden podana sporočila Evropske komisije niso bila v skladu s stališči držav članic, v pristojnosti katerih je zunanja politika.

Tarča kritik je bila ob svojem obisku v Izraelu tudi predsednica komisije Ursula von der Leyen. V Izraelu se bo danes mudil tudi nemški kancler Olaf Scholz.

Novice Golob: Dejanje Hamasa je bilo gnusno. Ni dvoma, da morajo zanj odgovarjati.

Novice Hrvaški predsednik močno razburil Izrael

Novice Govorice: bo Izrael uporabil orožje prihodnosti?