SiolNET. Novice Svet
8,94

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Putin je pričakoval, da bo vojne konec v največ štirih dneh" #vŽivo

8,94

termometer

Ukrajina. Vojna v Ukrajini.
Šef nemške obveščevalne službe BND Bruno Kahl Foto: Guliverimage

Ruska vojska je danes nadaljevala z invazijo po skoraj 24-urnem premoru, trdi Kremelj. Kot razkriva tajno poročilo, ki ga je objavil evroposlanec in nekdanji finski minister za obrambo Riho Terras, je Putin močno precenil sposobnost ruske vojske in naj bi pričakoval, da bo invazije konec v največ štirih dneh.

Pregled ključnih dnevnih dogodkov v mednarodni politiki v povezavi z Ukrajino:
19.33 Iz Ukrajine zbežalo že več kot 150.000 ljudi, večinoma na Poljsko
15.00 Čečenski borci na pomoč Rusom v Ukrajini
14.28 "Putin je pričakoval, da bo vojne konec v največ štirih dneh."
12.04 Šef nemških vohunov je obtičal v Kijevu.
11.27 ZDA Ukrajini namenjajo do 600 milijonov dolarjev vojaške pomoči.
10.08 Iz Ukrajine na Poljsko je v zadnjih 24 urah prispelo 35 tisoč beguncev.
08.06 Madžarska se je ponudila za gostiteljico mirovnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino.
01.47 ZDA so uvedle sankcije proti Putinu, Lavrovu in drugim.
00.09 Varnostni svet ZN ni sprejel resolucije proti ruskemu napadu na Ukrajino.

22.30 Tako Ukrajinci čakajo na vlak proti Poljski

Ukrajinsko ministrstvo za obrambo je objavilo video, v katerem so želeli prikazati večplastnost vojne in kdo v njej vse sodeluje. Od sinov, voznikov taksijev, učiteljev in drugih, ki so "ne po lastni volji" poklicani v vojno. Zapisali so še, da nihče ni bil rojen za vojno, a do so tu zato, da branijo svojo svobodo.

 

V Kijevu so se spet oglasile sirene, ob 19.47 po ukrajinskem času, ki so oznanile novo nevarnost ruskega napada v mestu. Napadajo s topništvom in vodenimi izstrelki.

Veliko trgovin je zaprtih, vključno tiste, ki prodajajo hrano, ceste v mestu so prazne, prav nasprotno kot pred dnevi, ko so se proti zahodu valile kolone vozil.

"Skoraj celoten Kijev je podaljšal policijsko uro od pete ure popoldne do osme ure zjutraj, da bi tako lahko zagotovili čimvečjo varnost obrambe v ukrajinski prestolnici in čimvečjo varnost prebivalstva," je na Twitterju zapisal Vitaly Klitschko.

19.33 Iz Ukrajine zbežalo že več kot 150.000 ljudi, večinoma na Poljsko

Na Poljsko se je zaradi nasilja iz Ukrajine v zadnjih dneh zateklo že 115.000 ljudi, je popoldne sporočil namestnik poljskega notranjega ministra Pawel Szefernaker. Še pred nekaj urami jih je bilo po podatkih Varšave 100.000. V Romuniji medtem beležijo okoli 30.000 ukrajinskih beguncev. Po navedbah ZN jih je skupno že več kot 150.000.

"V tem trenutku je 115.000 ljudi, ki so od izbruha vojne prečkali ukrajinsko-poljsko mejo," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal Szefernaker ob obisku obmejne vasi Dorohusk na vzhodu Poljske. Po besedah vodje poljske mejne straže Tomasza Prage jih je samo v petek prišlo skoraj 50.000.

Na Poljskem je sicer po ocenah že pred rusko invazijo živelo okoli 1,5 milijona Ukrajincev.

Szefernaker je še povedal, da ima kakih 90 odstotkov beguncev že zagotovljeno bivališče, večinoma pri prijateljih ali sorodnikih, ostali pa iščejo pomoč v devetih sprejemnih centrih ob meji. Tam jim nudijo hrano, zdravniško oskrbo in kraj za počitek ter vse nujne informacije, nato pa jih z avtobusi vozijo naprej do različnih nastanitev, ki so jih pripravili zanje.

Vsi ukrajinski državljani se lahko poleg tega brezplačno vozijo s poljskimi vlaki, zanje so uredili tudi poseben bolniški vlak, ki bo po potrebi ranjene prevažal z meje do bolnišnic.

Visoki komisar Združenih narodov za begunce Filippo Grandi je medtem danes tvitnil, da je mejo s sosednjimi državami prečkalo že več kot 150.000 Ukrajincev. Največ jih je prišlo na Poljsko, številni pa tudi na Madžarsko, v Moldavijo, Romunijo in tudi druge države. Vse več je tudi notranje razseljenih v sami Ukrajini, a je težko oceniti, koliko, je še dodal.

V Romuniji so po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA do danes zjutraj našteli okoli 30.000 ukrajinskih beguncev. Večina jih je prispela na mejna prehoda Siret in Sighetu Marmatiei na severu države, nekateri pa tudi na prehod Isaccea vzhodni. Gre predvsem za ženske, otroke in starejše.

Pred vrtec je priletela bomba, ki je ostala še neeksplodirana

18.10 Pentagon: Ruska vojska v Ukrajini napreduje počasneje od pričakovanj

"Ocenjujemo, da je v Ukrajini več kot polovica ruskih sil, ki jih je predsednik Vladimir Putin namenil za operacijo proti Ukrajini," je uradnik Pentagona povedal novinarjem.

"Imamo znake, da so Rusi vse bolj razočarani zaradi pomanjkanja zagona v zadnjih 24 urah, predvsem na severnih območjih Ukrajine," je še dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Dodal je, da do danes dopoldne po washingtonskem času niso prevzeli nadzora nad nobenim ukrajinskim mestom niti ne prevladujejo v zračnem prostoru nad državo. Ostajajo približno 30 kilometrov iz Kijeva, je še zatrdil uradnik. Poudaril je sicer, da se razmere na bojiščih hitro spreminjajo.

Odpor ukrajinskih sil po njegovih besedah ostaja "živ", zahodne zaveznice pa jim lahko še vedno dobavljajo orožje in drugo opremo oziroma dobrine.

Ruse zelo jezi "odločen odpor in jih tudi upočasnjuje", je dodal. "Glede na to, kar smo videli, je odpor večji, kot so pričakovali Rusi," je povedal po poročanju AFP.

Ruske oblasti so sicer danes popoldne zaradi "ukrajinskega zavračanja pogajanj" vojski odredile razširitev ofenzive v Ukrajini. "Potem ko je ukrajinska stran zavrnila pogajalski proces, je bilo vsem enotam odrejeno, da napredujejo iz vseh smeri, v skladu z načrti operacije," je sporočil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov.

17.58 Rusi na nacinalni televiziji trdijo, da je v Ukrajini "običajen dan"

Na ruski nacionalni televiziji poročajo o običajnem dnevu v Ukrajini in skušajo prikazati zahodne medije za tiste, ki ustvarjajo "histerijo". Tako so iz Kijeva posneli jasno nebo in govorili tudi o podobnem stanju še iz Kharkiva in mesta Sumy. Omenili niso strelov in raketnih izstrelkov, ki zadnje dni pustošijo po teh treh mestih.

Bombardiranje v mestu Kharkiv je tako silovito, da se samostojno sprožijo tudi avtomobilske alarmne naprave.

16.04 Vse več evropskih držav zapira zračni prostor za ruska letala

Poleg Slovenije tudi vse več drugih evropskih držav zapira zračni prostor za ruska letala. Ta korak so danes napovedale vse tri baltske države in Romunija, v Bolgariji pa je že v veljavi od polnoči. Rusija se je na poteze evropskih držav že odzvala in do zdaj svoj zračni prostor zaprla za letala iz Bolgarije, Poljske in Češke.

"Estonija prepoveduje ruske letalske družbe v svojem zračnem prostoru. Vabimo vse države EU, da storijo enako. Za letala agresorske države na demokratičnem nebu ni prostora," je na Twitterju zapisala estonska premierka Kaja Kallas.

Slovenski premier Janez Janša je poobjavil tvit Kallasove in ob tem zapisal, da bo Slovenija storila enako. To se je medtem tudi že zgodilo.

Za ta korak sta se danes odločili tudi Litva in Latvija. "Vse sankcije delujejo veliko uspešneje, če so daljnosežne in obsežne. Zato se Latvija v tej zadevi strinja s preostalima baltskima državama," je sporočil latvijski minister za promet Talis Linkaits. Po navedbah njegovega litovskega kolega Mariusa Skuodisa naj bi vse tri baltske države zračni prostor za ruska letala zaprle istočasno.

Romunija je sledila zgledu številnih drugih držav in tudi sama prepovedala prelete, vzlete in pristanke vseh letal ruskih letalskih družb, je danes sporočil zunanji minister Bogdan Aurescu. Vlada že pripravlja ustrezno resolucijo, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Podobno odločitev je sprejela tudi Bolgarija. Ruska letala ne smejo več vstopati v suveren bolgarski zračni prostor, ki sega tudi nad teritorialnimi vodami Bolgarije, je v izjavi navedlo bolgarsko ministrstvo za promet.

15.32 Turčija zaprla Bospor za ruske ladje?

Turški predsednik Recep Erdogan naj bi na pobudo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega prepovedal ruskim vojaškim ladjam prehod čez ožino Bospor. Vendar je Turčija zavrnila navedbe Zelenskega, uradna Ankara je sporočila, da še razmišlja o zapori Bosporja za ruske ladje.

15.00 Čečenski borci na pomoč Rusom v Ukrajini

14.28 "Putin je pričakoval, da bo vojne konec v največ štirih dneh"

Evroposlanec in nekdanji finski minister za obrambo Riho Terras je na Twitterju objavil poročilo, ki naj bi ga pripravili ukrajinski obveščevalci. Poročilo naj bi opisovalo dogajanje na sestanku Vladimirja Putina z ruskimi oligarhi in vojaškim vrhom. Putin naj bi bil zelo jezen zaradi razpleta invazije v Ukrajini, saj je pričakoval, da bo vojna trajala največ štiri dni. Ruski vojski naj bi tudi že primanjkovalo orožja.

Rusija naj bi tudi imela dovolj denarja le za deset dni vojne, ki vsak dan ruske davkoplačevalce stane okoli 20 milijard dolarjev. Cilj Putina naj bi sicer bila okupacija Kijeva in prevzem političnega nadzora nad državo. Vendar Kremelj ni imel taktičnega plana, menili so, da se bodo zaradi panike ruski vojski ukrajinski vojaki prostovoljno predajali. Prav tako niso pričakovali odpora s strani civilnega prebivalstva.

14.15 Tudi Madžarska podprla izločitev Rusije iz sistema SWIFT

Tudi Madžarska je podprla izločitev Rusije iz sistema SWIFT, končno odločitev o izločitvi Rusije naj bi mednarodna javnost sprejela v nekaj dneh, poroča Reuters.

14.08 Putin ukazal zaustavitev invazije, ampak ...

"V povezavi s pričakovanimi pogajanji je ruski predsednik Vladimir Putin v petek popoldne odredil začasno ustavitev napredovanja glavnih enot Rusije," je povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

"Ker ukrajinska stran zavrača pogajanja, se je napredovanje ruskih sil danes popoldne nadaljevalo," je še dejal po poročanju AFP.

Od četrtka, ko je Rusija sprožila invazijo na Ukrajino, iz Kijeva in Moskve prihajajo različne izjave glede pripravljenosti na pogajanja med stranema.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v petek izrazil pripravljenost, da pošlje delegacijo na pogovore v belorusko prestolnico Minsk. Že nekaj ur kasneje pa je ukrajinsko vojsko pozval, naj z oblasti vrže ukrajinsko državno vodstvo, katerega pripadnike je označil za teroriste in odvisnike od mamil.

Zelenski je na drugi strani Putina večkrat pozval k pogovorom. V petek, ko se je ruska vojska približevala prestolnici Kijev, je ponovil poziv. "Rad bi še enkrat naslovil ruskega predsednika. Boji potekajo po vsej Ukrajini. Sedimo za pogajalsko mizo, da bi ustavili umiranje ljudi," je dejal.

Iz Kremlja so sicer danes sporočili, da se je Rusija "resno pripravila" na mednarodne sankcije, ki jih je pričakovala. Sprejemajo ukrepe, da bi zmanjšali škodo za vse sektorje ruskega gospodarstva, je dejal Peskov.

Volodimir Zelenski Novice Zelenski pripravljen na mirovna pogajanja

12.04 Šef nemških vohunov obtičal v Kijevu

Šef nemških obveščevalcev Bruno Kahl je moral Kijev zapustiti z avtomobilom, saj so zaradi ruskega napada na ukrajinsko prestolnico ustavili vse letalske povezave, poroča The Wall Street Journal. Kahl, ki sicer vodi agencijo BND, je Ukrajino zapustil prek Poljske in je moral za prečkanje meje čakati ure skupaj z več deset tisoč begunci.

11.58 Ruski regulator medijem zaradi nezanesljivih informacij grozi z blokado in globo

Ruski komunikacijski regulator Roskomnadzor je neodvisnim medijem naložil umik prispevkov, v katerih ruski vdor v Ukrajino označujejo z besedami napad, invazija ali napoved vojne, saj da gre za nezanesljive informacije. V nasprotnem primeru tvegajo blokado in globo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Roskomnadzor je več neodvisnih medijskih hiš, vključno s televizijsko hišo Dozhd in največjim ruskim neodvisnim časnikom Novaja Gazeta, obtožil širjenja nezanesljivih in družbeno pomembnih lažnih informacij.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v torek začel invazijo na Rusijo, ki je že zahtevala na desetine smrtnih žrtev, več kot 50 tisoč ljudi pa je v samo dveh dneh zapustilo Ukrajino.

Komunikacijski regulator se je odzval na zahtevo ruskega državnega tožilstva in medijem zagrozil z blokado, če s svojih platform ne bodo umaknili "nezanesljivih informacij". Obenem jim grozi globa v višini do pet milijonov rubljev (60 tisoč dolarjev).

11.37 Kitajske banke omejujejo financiranje za nakup surovin iz Rusije

Več kitajskih bank je omejilo financiranje za nakup surovin iz Rusije, saj se po poročanju portala Bloomberg po ruski invaziji na Ukrajino bojijo sankcij Zahoda. Peking in Moskva sta od ruske aneksije Krima leta 2014 in posledičnih sankcij močno okrepili vezi.

Drugo največje svetovno gospodarstvo je v zadnjih letih za rast gospodarstva okrepilo nakupe ruskih surovin, med drugim je po poročanju Bloomberga okoli 30 odstotkov ruske nafte in plina danes prodano na Kitajsko.

Z rusko invazijo na Ukrajino pa sta vsaj dve večji kitajski banki v državni lasti, Industrial and Commercial Bank of China (ICBC) in Bank of China, po poročanju portala omejili financiranje za nakupe surovin iz Rusije.

Kot navaja Bloomberg, so Kitajci odločitev sprejeli zaradi bojazni, da bi nadaljnje financiranje Zahod lahko razumel kot podporo Moskvi, s čimer bi tudi Kitajska tvegala sankcije s strani ZDA in njenih zaveznic.

ICBC, ki je sicer največja svetovna banka, merjena po kapitalu, in Bank of China se, kot še navaja portal, bojita, da bi jima ameriške sankcije potencialno onemogočile dostop do dolarja.

11.27 ZDA Ukrajini namenjajo do 600 milijonov dolarjev vojaške pomoči

Ameriški predsednik Joe Biden je podpisal odlok, v skladu s katerim bodo ZDA Ukrajini namenile do 600 milijonov ameriških dolarjev "takojšnje vojaške pomoči". 

Biden je zunanjemu ministru Antonyju Blinknu naročil, da zagotovi Ukrajini do 350 milijonov dolarjev vojaške pomoči v obliki storitev ministrstva za obrambo in urjenja. Poleg tega pa še do 250 milijonov dolarjev "splošne pomoči", poroča nemška tiskovna agencija dpa.

11.18 Tudi Ciper in Italija podpirata izločitev Rusije iz sistema SWIFT

Po Nemčiji sta se tudi Ciper in Italija odločili podpreti pobudo Ukrajine za izločitev Rusije iz sistema SWIFT, ki je hrbtenica mednarodnih finančnih transakcij. Spomnimo, nekdanji ruski predsednik države in vlade Dimitrij Medvedjev je že leta 2019 dejal, da bi izločitev iz sistema SWIFT Rusija razumela kot vojno napoved. V primeru, da bo Rusija res izločena iz sistema SWIFT, bo država ostala ostala skorajda brez možnosti za trgovanje in poslovanje s tujino. V praksi to pomeni, da ruska podjetja v tujini ne bi več mogla kupovati niti osnovnih dobrin, kot so zdravila in hrana.

Izmed članic EU izločitvi Rusije iz sistema SWIFT nasprotuje le še Madžarska.

11.08 Čehi pošiljajo orožje v Ukrajino

Češka bo poslala strojnice, ostrostrelske puške in pištole v vrednosti 7,6 milijona evrov v Ukrajino.

10.08 Iz Ukrajine na Poljsko v zadnjih 24 urah prispelo 35 tisoč beguncev

V zadnjih 24 urah je na Poljsko prispelo 35 tisoč beguncev iz Ukrajine, je v petek sporočil namestnik notranjega ministra Pavel Szefernaker. Po njegovih besedah je večina beguncev žensk in otrok, vendar so med njimi tudi moški, ki niso stari od 18 do 60 let in tako v Ukrajini niso bili vpoklicani v vojsko, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

08.06 Madžarska se je ponudila za gostiteljico mirovnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino

Zunanji minister Peter Szijjarto je dejal, da je poklical svojega ruskega kolega Sergeja Lavrova in direktorja administracije ukrajinskega predsednika Andrija Jermaka.

"Predlagal sem, da bi pogovori potekali v Budimpešti," je sporočil. "Za ponudbo sta se mi zahvalila in dejala, da bodo o njej razmislili," je dodal Szijjarto. Izrazil je tudi upanje, da bo dogovor o začetku mirovnih pogajanj dosežen v naslednjih urah ali dneh, poroča AFP.

Rusija je že pred ponudbo Madžarske sporočila, da je pripravljena organizirati srečanje z ukrajinsko delegacijo v Minsku, glavnem mestu Belorusije, in pozvala k predaji ukrajinske vojske, ki da je predpogoj za "pogajanja".

Med Ukrajino in Rusijo naj bi sicer potekali pogovori o kraju in času pogajanj, so v petek zvečer sporočili v Kijevu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sprejel predlog ruskega predsednika Vladimirja Putina in je pripravljen na mirovna pogajanja in sklenitev premirja, je v petek zvečer sporočil njegov tiskovni predstavnik Sergej Nikiforov, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Moram zavrniti očitke, da smo zavrnili pogajanja. Ukrajina je bila in je vedno pripravljena na pogajanja o miru in premirju. To je naše trajno stališče. Sprejeli smo predlog ruskega predsednika," je zapisal na svojem Facebook profilu.

Kremelj je sicer kljub večkratnim zahtevam ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega pred začetkom ruske invazije dosledno zavračal pogovore z Ukrajino.

07.15 Pristojna organizacija ZN obsodila ruski vdor v ukrajinski zračni prostor

Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO) pri Združenih narodih je obsodila rusko invazijo na Ukrajino, tudi vdor v njen zračni prostor. Moskvo so pozvali k prekinitvi nezakonitih aktivnosti za zagotovitev varnega civilnega zračnega prometa v Ukrajini.

Rusija z napadom na Ukrajino krši čikaško konvencijo, ki je podlaga za ustanovitev ICAO, pa tudi mednarodna pravila letalskega prometa in varnosti, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP opozorilo 36 članic organizacije.

Moskvo so pozvale k spoštovanju pravil in obveznosti, ki ji jih nalaga mednarodno letalsko pravo.

Rusija ima v mednarodni organizaciji civilnega letalstva s sedežem v Montrealu svojega predstavnika, medtem ko ga Ukrajina nima. Kljub temu je ukrajinski predstavnik sodeloval na petkovem zasedanju organizacije in izrazil "veliko zaskrbljenost" zaradi zadnjih dogodkov, še navaja AFP.

ICAO sicer ni nadzorni organ in nima pristojnosti za uveljavitev sankcij, deluje pa kot forum, v okviru katerega države članice postavljajo letalske standarde. V primeru kršitve mednarodnih pravil je naloga organizacije pomagati državam pri razpravah in uvedbi morebitnih sankcij.

01.47 ZDA uvedle sankcije proti Putinu, Lavrovu in drugim

ZDA so v petek zvečer uvedle sankcije proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu in drugim članom Putinovega sveta za nacionalno varnost. Sankcije ZDA proti svetovnim voditeljem so redkost, Rusija pa je možnost te poteze vnaprej označila kot prekinitev diplomatskih odnosov.

Sankcije predvidevajo zamrznitev premoženja v ZDA in prepoved potovanj, kar Putina ne bo ravno prizadelo, saj najprej ni jasno, če ima sploh kaj premoženja v ZDA, kjer je bil nazadnje leta 2015 na Generalni skupščini ZN. Lavrov bi lahko tam imel kakšen račun, saj je bil dolga leta veleposlanik Rusije pri ZN.

Pod sankcijami je tudi ruski obrambni minister Sergej Šojgu in šef generalštaba Valerij Gerasimov.

"Ministrstvo za finance izjemno redko uvaja sankcije proti voditeljem držav. Predsednik Putin se je pridružil majhni skupini, ki vključuje predsednika Severne Koreje Kima Jonga-una, predsednika Belorusije Aleksandra Lukašenka in predsednika Sirije Bašarja al Asada," je sporočilo ministrstvo za finance ZDA.

00.58 Začele veljati nove sankcije EU proti Rusiji

Po objavi v uradnem listu EU je danes začel veljati drugi sveženj sankcij proti Rusiji, ki jih je zaradi agresije proti Ukrajini potrdila EU in so usmerjene proti ključnim sektorjem ruskega gospodarstva. Nov sveženj vključuje tudi sankcije proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu.

Obsežne sankcije se nanašajo na ruski energetski, finančni in prometni sektor ter prepovedujejo izvoz kritičnih tehnologij in programske opreme iz Evrope v Rusijo. Uvedene so tudi vizumske omejitve. Usmerjene so v 70 odstotkov ruskega bančnega trga in ključna podjetja v državni lasti, vključno z obrambo.

Sankcije so uperjene tudi v energetski sektor. EU poleg tega uvaja prepoved prodaje letal in opreme ruskim letalskim prevoznikom, Rusiji omejuje dostop do ključnih tehnologij, kot so polprevodniki ali najsodobnejša programska oprema.

Poleg Putina in Lavrova je EU na seznam posameznikov, za katere velja prepoved potovanj in zamrznitev premoženja v uniji, dodala tudi vse poslance ruske dume, člane sveta za nacionalno varnost in njihove družinske člane, pa tudi pripadnike beloruskih sil, ki podpirajo rusko agresijo.

Drugi sveženj sankcij proti Rusiji zaradi agresije na Ukrajino so na kriznem zasedanju v Bruslju v četrtek na izrednem vrhu politično potrdili voditelji EU. Zunanji ministri so jih dokončno potrdili v petek, pri čemer so sankcije še razširili na Putina in Lavrova.

"Predsednik Putin in zunanji minister Lavrov sta skupaj s poslanci dume, ki podpirajo to agresijo, na seznamu sankcioniranih oseb," je v petek po srečanju ministrov EU v Bruslju potrdil visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko Josep Borrell. Kot je spomnil, je EU doslej uvedla sankcije le proti dvema voditeljema – Belorusije in Sirije – Aleksandru Lukašenku in Bašarju al Asadu.

00.09 Varnostni svet ZN ni sprejel resolucije proti ruskemu napadu na Ukrajino

Varnostni svet ZN v petek pričakovano ni potrdil predloga resolucije o obsodbi ruskega napada na Ukrajino, saj je Rusija, stalna članica Varnostnega sveta, izkoristila pravico do veta. Predlog resolucije so pripravile ZDA skupaj z drugimi članicami Varnostnega sveta.

Za predlog resolucije je glasovalo 11 od 15 članic Varnostnega sveta ZN. Kitajska se je skupaj z Indijo in Združenimi arabskimi emirati vzdržala, Rusija pa je glasovala proti.

Kot so pojasnili diplomati na ZN, je bil namen, da se države javno opredelijo do ruske agresije in Moskvi pokažejo, kako osamljena je v svetu.

Nekaj presenečenja je vzbudil vzdržan glas Indije v Varnostnem svetu. Predsednik ZDA Joe Biden je v četrtek priznal, da Indije še nimajo povsem na svoji strani, tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki pa je v petek dejala, da so z Indijci v stiku. Indijski premier Narendra Modi je sicer v telefonskem pogovoru s Putinom v četrtek zahteval konec nasilja, vendar pa ruske invazije še ni obsodil.

Predlog resolucije je najostreje obsodil rusko vojaško agresijo proti Ukrajini in zahteval, naj se nemudoma konča, ruske enote pa naj se takoj umaknejo nazaj v Rusijo. Predlog je prav tako izrazil trdno podporo suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine.

Predlog resolucije je prav tako obsodil rusko priznanje neodvisnosti separatističnih proruskih republik Doneck in Lugansk. Obsodil je tudi kršitev ozemeljske celovitosti Ukrajine in jo označil za kršitev Ustanovne listine ZN.

Generalna skupščina ZN bo prihodnji teden razpravljala in glasovala o podobni resoluciji. Rusija tam nima pravice do veta.

"Rusija, lahko vložiš veto na to resolucijo, vendar ne moreš vložiti veta na naše glasove, ne moreš vložiti veta na resnico, na naša načela in na Ukrajince," je po glasovanju dejala ameriška veleposlanica Linda Thomas Greenfield.

Predlogu resolucije se je pridružilo najmanj 70 držav članic ZN, med njimi tudi Slovenija. Po neuspešnem glasovanju v Varnostnem svetu so se predstavniki držav, med njimi veleposlanik Slovenije Boštjan Malovrh, postavili skupaj za ameriško veleposlanico in vodjo delegacije EU pri ZN Olofa Skooga, ki sta zahtevala takojšen umik ruskih sil iz Ukrajine.

Skoog je v imenu vseh izrazil obžalovanje zaradi ruskega veta, ki je Varnostnemu svetu preprečil izvršitev dolžnosti ohranjanja miru in varnosti, kar je bil nov dokaz ruske izolacije in brezobzirnega nespoštovanja volje sveta.

Napovedal je, da se pripravlja resolucija v Generalni skupščini, ki bo zahtevala ruski umik. Generalna skupščina ZN je podobno resolucijo sprejela že leta 2014 po ruski zasedbi Krima. Takrat jo je podprlo 100 držav.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin