Sreda, 30. 5. 2018, 12.26
6 let, 6 mesecev
Raziskava: V Zahodni Evropi se krepi nestrpnost do judov in muslimanov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,41
1
Zadnja študija o verstvih v Zahodni Evropi kaže, da se krepi nestrpnost do judov in muslimanov. Vse več ljudi v Italiji, Veliki Britaniji, Avstriji in Nemčiji jih na primer ne bi sprejelo za družinskega člana, ugotavlja nova raziskava ameriškega centra Pew, ki je zaobjela 15 držav Zahodne Evrope. Slovenije ni med njimi.
Do judov so najbolj "nestrpni" v Italiji. Na vprašanje, ali bi v svojo družino kot novega člana sprejeli juda, je negativno odgovorilo 25 odstotkov vprašanih Italijanov. Sledijo Britanci (23 odstotkov), Avstrijci (21 odstotkov) in Nemci (19 odstotkov).
Najbolj tolerantni do judov pa so na Nizozemskem in Norveškem, kjer so na zastavljeno vprašanje negativno odgovorili trije odstotki vprašanih.
Negativen odnos tudi do muslimanov
Še bolj negativen odnos se kaže do muslimanov; na enako vprašanje, le za muslimana, je negativno odgovorilo 43 odstotkov vprašanih Italijanov, 36 odstotkov Britancev, 34 odstotkov Avstrijcev in 33 odstotkov Nemcev. Najbolj tolerantni pa so spet na Nizozemskem; negativno je na to vprašanje odgovorilo devet odstotkov vprašanih.
Podoben je odnos tudi pri vprašanju, ali je islam kompatibilen z nacionalnimi vrednotami. Pri negativnem odgovoru prednjačijo Finci (62 odstotkov) in Italijani (53 odstotkov). Na nasprotnem polu, torej da ni temeljnih nasprotij med islamom in njihovo kulturo, pa so Francozi (53 odstotkov), Švedi (48 odstotkov) in Švicarji (48 odstotkov).
Odgovarjalo 25 tisoč posameznikov iz 15 držav Zahodne Evrope
V raziskavo je center Pew vključil 24.599 naključno izbranih odraslih iz 15 držav Zahodne Evrope. Raziskava je potekala med aprilom in avgustom 2017, na splošno pa rezultati te raziskave, predstavljeni na 168 straneh, kažejo, da se nestrpnost do muslimanov, judov in priseljencev bolj povečuje med kristjani - tako tistimi, ki redno obiskujejo obredja, kot tudi tistimi, ki jih bolj poredko. Manj pa se netoleranca krepi med tistimi, ki se ne identificirajo kot verujoči.
Po drugi strani pa so tisti, ki ne hodijo redno k maši, manj nacionalistično nastrojeni kot vzorni verniki. Vendar pa za razliko od neverujočih še vedno bolj zagovarjajo, da je njihova kultura superiorna in da je družinsko poreklo pomembno za nacionalno identiteto - na primer pomembno je imeti starše s španskimi koreninami, da si pravi Španec. Pri tem stališču sicer najbolj prednjačijo Portugalci (80 odstotkov) in Italijani (75 odstotkov).
Odstotek kristjanov pada v vseh državah
Prav tako so neredni obiskovalci cerkva podobno kot neverujoči bolj strpni do vprašanja pravice do splava in porok istospolnih partnerjev. Čeprav je pri teh vprašanjih v nekaterih državah visoka podpora tudi med rednimi obiskovalci cerkva.
Velika večina vprašanih (91 odstotkov) je sicer potrdila, da so krščeni, štiri petine jih je bilo tudi deležnih krščanske vzgoje, a danes se jih ima za kristjane "le" še 71 odstotkov, medtem ko redno k maši hodi zgolj petina (22 odstotkov) vprašanih. Odstotek vprašanih, ki se identificirajo kot kristjani, sicer dolgoročno (od leta 2002) pada praktično v vseh državah. Morda se trend nekoliko obrača le v Veliki Britaniji.
V Zahodni Evropi precej manj religiozni kot v ZDA
Največji delež vprašanih, ki so se identificirali za kristjane, je Portugalskem (83 odstotkov), v Italiji, Avstriji in na Irskem (80 odstotkov). Najmanj pa na Nizozemskem (41 odstotkov), v Belgiji (55 odstotkov) in Franciji (64 odstotkov).
So pa za razliko od Američanov v Zahodni Evropi precej manj religiozni; za le 11 odstotkov vprašanih je vera zelo pomembna za njihova življenja (v ZDA jih je 53 odstotkov). Le 22 odstotkov jih gre k maši vsaj enkrat mesečno (v ZDA 50 odstotkov), le 11 odstotkov jih dnevno moli (v ZDA 55 odstotkov) in le 15 odstotkov jih neizpodbitno verjame v Boga (v ZDA 63 odstotkov).
1