V Belorusiji zaznali premike ruskih sil #vŽivo

19.50 Francija v Ukrajino poslala strokovnjake za preiskavo vojnih zločinov

Francoski policisti in forenziki so danes prispeli v Ukrajino z namenom, da bi oblastem pomagali pri preiskavah domnevnih ruskih vojnih zločinov, potem ko je bilo v mestih v okolici Kijeva odkritih več sto trupel civilistov. Rusija pa je francosko skupino že obtožila pristranskosti in opozorila, da bo poskušala omadeževati ugled Moskve.

Francoski ministrstvi za notranje zadeve in pravosodje sta sporočili, da sta s skupnimi prizadevanji poslali skupino strokovnjakov, ki jo sestavljata dva forenzična izvedenca in približno 15 žandarjev iz francoskega inštituta za kriminalistične raziskave, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Osebje je usposobljeno za vzorčenje DNK in obdelavo prstnih odtisov. Prav tako so opremljeni z laboratorijem za DNK, ki jim bo omogočil hitro genetsko analizo vzorcev.

Skupina je bila poslana s ciljem, da bi preprečila nekaznovanost vojnih zločinov po pobojih, ki so pretresli svet. Njihovi strokovnjaki pa bodo pomagali ukrajinskim in mednarodnim sodnim organom pri preiskavi umorov, identifikaciji žrtev in zbiranju dokazov. "V dogovoru z ukrajinskimi oblastmi lahko pomagajo tudi pri preiskavi, ki jo izvaja Mednarodno kazensko sodišče," so sporočili iz ministrstev.

Francoski veleposlanik v Ukrajini Etienne de Poncins je na Twitterju objavil fotografijo uniformiranih policistov, ki so prispeli v zahodno ukrajinsko mesto Lvov.

"Ponosen sem, da lahko pozdravim oddelek tehničnih in znanstvenih strokovnjakov, ki so prišli pomagat svojim kolegom pri preiskavi vojnih zločinov," je zapisal in pri tem dodal, da je Francija prva, ki je zagotovila takšno pomoč, z delom pa naj bi strokovnjaki pričeli v torek.

Rusko obrambno ministrstvo se je na prihod francoske skupine že odzvalo in sporočilo, da ne pričakuje nepristranske preiskave. Po njihovem mnenju naj bi cilj misije bil prikriti številne vojne zločine, ki so jih zagrešile ukrajinske sile, in potrditi "izmišljene obtožbe proti ruskim silam".

18.33 Proruski separatisti prevzeli nadzor nad pristaniščem v Mariupolju

Proruski separatisti naj bi danes prevzeli nadzor nad pristaniščem v mestu Mariupolj na jugovzhodu Ukrajine, je v televizijskem govoru dejal vodja ljudske republike Doneck Denis Pušilin. Preostanek ukrajinskih sil v mestu pa naj bi se zatekel v metalurško tovarno Azovstal, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajinske oblasti so sicer včeraj opozorile, da bo danes potekala zadnja bitka za mesto Mariupolj, ki je tarča grozljivega obleganja in je od 17. marca popolnoma odrezano od območij pod nadzorom Ukrajine. Pri tem so oblasti priznale, da je padec mesta le še vprašanje časa, saj ukrajinskim vojakom zmanjkuje streliva.

Današnji spopad z ukrajinskimi silami je napovedal tudi Pušlin in dejal, da dlje ko se bo zavzetje mesta odlašalo, dlje bo tamkajšnje civilno prebivalstvo trpelo.

V današnjih spopadih pa je proruskim separatistom uspelo prevzeti nadzor nad mestnim pristaniščem. Po njihovem poročanju naj bi se preostale ukrajinske sile v Mariupolju zatekle v metalurško tovarno Azovstal, česar pa zaenkrat ni bilo mogoče neodvisno preveriti.

Ukrajina je medtem obtožila Rusijo, da je znova zasegla civilno ladjo v pristanišču, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Separatisti na vzhodu Ukrajine so v konfliktu z ukrajinsko vojsko že vsaj od leta 2014, ko si je Moskva priključila polotok Krim. Pred invazijo 24. februarja pa je Rusija tudi uradno priznala neodvisnost samooklicanih ljudskih republik Doneck in Lugansk.

V strateško pomembnem industrijskem in pristaniškem mestu, v katerem je pred vojno živelo približno 440.000 ljudi, naj bi od začetka vojne pred skoraj sedmimi tedni umrlo na tisoče civilistov, mesto pa je zdaj uničeno.

18.14 EU brez odločitve o embargu na ruski plin in nafto

Zunanji ministri EU so danes razpravljali o nadaljnjih sankcijah proti Rusiji, vključno z embargom na ruski plin in nafto. A odločitev po besedah visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella danes ni bila sprejeta. Obenem je poudaril, da že vse države zmanjšujejo odvisnost od ruskih fosilnih goriv.

Ministri, med njimi vodja slovenske diplomacije Anže Logar, so danes opravili splošno razpravo o sankcijah na področju uvoza plina in nafte iz Rusije. "Danes ni bila sprejeta odločitev," je povedal Borrell. Pojasnil je, da so analizirali odvisnost posameznih držav od ruskega plina in nafte, pri čemer je odvisnost od slednje veliko večja kot od plina. Poleg tega se odvisnost od države do države močno razlikuje, je še dejal. Energetska vprašanja so po njegovih besedah veliko pomembnejša v osrednjem delu Evrope kot v zahodnem.

"Vendar pa vse države zmanjšujejo odvisnost," je poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik in dodal, da nekatere ne potrebujejo več ruskega plina in nafte. Pri zmanjšanju odvisnosti od ruskih fosilnih goriv je sicer izpostavil krepitev energetske avtonomije EU, ki je možna predvsem z razvojem obnovljivih virov energije.

Obenem je Borrell, ki je ministrom poročal o svojem petkovem obisku v Kijevu, dejal, da se bo ruska ofenziva na Donbas v Ukrajini v prihodnjih dneh ali tednih zgodila z dodatnimi sankcijami ali pa brez njih. "Ukrajinci se pripravljajo na to novo fazo vojne. Mi jim bomo še naprej pomagali. Če se ne želimo vmešati v vojno, je edini način pomoč v orožju, da se lahko borijo," je poudaril.

EU je doslej za pomoč v orožju namenila milijardo evrov evropskih sredstev, Borrell pa je predlagal še 500 milijonov. Odločitev o povečanju sredstev še ni bila dokončno sprejeta, a gre bolj za vprašanje postopka, je pojasnil.

Poudaril je, da je treba pri tem, koliko vojaške pomoči je EU namenila Ukrajini, upoštevati tudi prispevke posameznih članic iz njihovih proračunov. Če bi upoštevali tudi to, ne bi govorili o 1,5 milijarde evrov, ampak je številka "veliko višja", je dejal.

EU pa bo Ukrajini pomagala tudi pri preiskavi domnevnih vojnih zločinov. Že pred zasedanjem so se ministri sestali z glavnim tožilcem mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karimom Khanom. Unija bo pomagala pri beleženju vojnih zločinov, je povedal Borrell.

Kot so po zasedanju sporočili z zunanjega ministrstva, Slovenija obsoja grozodejstva, ki jih povzročajo ruske sile v Ukrajini, in se zavzema za kaznovanje vojnih zločincev v skladu z mednarodnim pravom.

17.31 Rusija se bo v primeru razglasitve za plačilno nesposobno obrnila na sodišče

Moskva bo sprožila sodni postopek, če jo bo Zahod razglasil za plačilno nesposobno, je v današnjem pogovoru za časnik Izvestia dejal ruski finančni minister Anton Siluanov. Bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) jo je namreč po tem, ko je plačala zunanji dolg v rubljih, razglasila za selektivno neplačnico.

Bonitetna agencija S&P je v soboto sporočila, da je Rusija postala selektivna neplačnica - to je ocena za plačnika, ki nekatere obveznosti poravnava, drugih pa ne - potem ko je Rusija obveznice, denominirane v dolarjih in ki so zapadle prejšnji teden, izplačala v rubljih, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Rusko finančno ministrstvo je za plačilo, ki naj bi bilo izvedeno v dolarjih, nakazalo rublje, potem ko neimenovana ameriška banka zaradi strogih sankcij proti Moskvi po invaziji na Ukrajino ni hotela izvesti nakazila v dolarjih. Ocena S&P za Rusijo velja za plačila v tujih valutah, medtem ko je ocena za plačila v rubljih ostala nespremenjena.

"Obrnili se bomo na sodišče, ker smo sprejeli vse potrebne ukrepe, da zagotovimo, da vlagatelji prejmejo svoja plačila," je dejal Siluanov. Kot je pojasnil, bodo sodišču predložili račune, ki potrjujejo njihova prizadevanja za plačilo v tuji valuti in rubljih. Ob tem pa ni navedel, na kateri pravni organ se Moskva namerava obrniti.

"Rusija je v dobri veri poskušala poplačati zunanje upnike s prenosom ustreznih zneskov v tuji valuti za plačilo dolga. Kljub temu pa je namerna politika zahodnih držav, da z vsemi možnimi sredstvi umetno ustvarijo neplačilo," je dejal Siluanov.

17.15 Nehammer: Pogovor s Putinom odkrit in oster

Na obrobju Moskve sta se danes sešla ruski predsednik Vladimir Putin in avstrijski kancler Karl Nehammer, ki je po približno enournem pogovoru dejal, da je bil ta zelo neposreden, odkrit in oster. Glavno sporočilo kanclerja je bilo, da se mora vojna nemudoma končati, saj so v njej na obeh straneh samo poraženci, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Moje najpomembnejše sporočilo ruskemu predsedniku je bilo, da se mora vojna nemudoma končati, saj so na obeh straneh samo poraženci," je dejal Nehammer in hkrati dodal, da sta s Putinom spregovorila tudi o hudih vojnih zločinih v Buči in drugih krajih v Ukrajini.

Pri tem pa je avstrijski kancler poudaril, da morajo vsi, ki so za zločine odgovorni, tudi odgovarjati, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

"Putinu sem nedvoumno povedal tudi, da bodo sankcije proti Rusiji ostale v veljavi in se še zaostrovale, vse dokler bodo v Ukrajini umirali civilisti," je opozoril.

Kancler je obisk označil kot njegovo dolžnost pri iskanju miru. "Iz moje odgovornosti izhaja dolžnost, da ne pustimo nikogar na cedilu, da bi dosegli prekinitev sovražnosti ali vsaj humanitarni napredek za trpeče civilno prebivalstvo v Ukrajini," je še dodal.

Nehammer je bil prvi voditelj katere od članic EU, ki je obiskal Moskvo od začetka vojne v Ukrajini. Pogovori so potekali v rezidenci ruskega predsednika v kraju Novo Ogarjovo na obrobju Moskve.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da ni predvidena objava posnetkov s srečanja, prav tako pa ruska stran ne bo posredovala informacij o pogovoru.

15.55 Rusija ne bo prekinila z napadi v času mirovnih pogajanj

Rusija ne bo ustavila svoje vojne operacije v Ukrajini pred naslednjim krogom mirovnih pogajanj, je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

V intervjuju za rusko državno televizijo je dejal, da je ruski predsednik Vladimir Putin ukazal prekinitev vojaških operacij v prvem krogu pogajanja med ruskimi in ukrajinskimi pogajalci.

Odnos Moskve se je medtem spremenil, poudarja Lavrov. Pravi, da ni razloga, da ne bi nadaljevali pogajanj, a da Rusija ne bo prekinila vojaške operacije, ko bodo pogajalci sedli za isto mizo.

"Premirja ne bo, dokler ne bo dosežen končni mirovni sporazum," je dejal Lavrov.

15.38 Putin v Moskvi sprejel avstrijskega kanclerja

Avstrijski mediji poročajo, da se je v Moskvi začel sestanek avstrijskega kanclerja Karla Nehammerja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Nehammer je prvi evropski voditelj, ki se je srečal z ruskim predsednikom, odkar je Rusija konec februarja napadla Ukrajino.

Nehammer je pred srečanjem na Twitterju zapisal, da je Avstrija "vojaško nevtralna", a da ima "jasno stališče glede agresivne vojne Rusije proti Ukrajini".

15.33 Ubit visoki ruski častnik

V Ukrajini je bil ubit še en visoki ruski častnik, zatrjujejo ukrajinske sile. Polkovnik Aleksander Bespalov je bil poveljnik 59. tankovske divizije. Podrobnosti smrti in lokacije niso sporočili.

The #Ukraine Armed Forces claim that they eliminated the next Russian top military officer - a commander of the elite Russian 59th tank regiment, Col. Alexandr Bespalov. pic.twitter.com/MuZp3F2Xwv

— Victor Kovalenko (@MrKovalenko) April 8, 2022

15.28 Nemci v Ukrajino pošiljajo 50 rabljenih tankov

Nemški proizvajalec orožja Rheinmetall bo Ukrajini doniral 50 rabljenih tankov Leopard 1, poroča nemški časnik Handelsblatt.

Izvršni direktor Rheinmetalla Armin Pappenger je dejal, da bi prvi tanki v Ukrajino lahko prispeli čez šest tednov, preostali pa preko italijanske podružnice Rheinmetalla v roku treh mesecev. Še prej mora potezo odobriti nemška vlada.

Tank Leopard 1 je bil prvič uporabljen leta 1965 in je predhodnik modernejšega modela Leopard 2, ki ga trenutno uporabljajo nemške oborožene sile.

14.50 Rusko novinarko po protestu zaposlili na nemškem časniku

Nemški časnik Die Welt je danes sporočil, da je zaposlil nekdanjo urednico na ruski televiziji Pervij kanal Marino Ovsjanikovo, ki je marca med informativno oddajo na ruski državni televiziji protestirala proti invaziji Moskve v Ukrajino. Danes je postala dopisnica časnika Die Welt, zanj bo pisala in redno sodelovala tudi na njegovem televizijskem informativnem kanalu, je časnik navedel v svoji izjavi.

Rusko novinarko je sodišče marca po protivojnem protestu na državni televiziji spoznalo za krivo kršenja zakonodaje o protestih in jo kaznovalo z globo v višini 30 tisoč rubljev oziroma 258 evrov zaradi organizacije nedovoljenega množičnega dogodka. Novinarka je namreč na ruski državni televiziji s protestnim plakatom in glasnimi vzkliki prekinila poročila v živo. V rokah pa je imela napis "Ustavite vojno. Ne verjemite propagandi. Tu vam lažejo".

Glavni urednik časnika Ulf Poschardt je pohvalil njen pogum v odločilnem trenutku za svobodo medijev in dejal, da je branila najpomembnejše novinarske vrline kljub grožnji državne represije.

Po protestu so jo oblasti pridržale in 14 ur zasliševale, njeni podporniki pa so se bali, da bo poleg globe obsojena tudi za namerno širjenje domnevnih lažnih informacij o ruski vojski, za kar je v okviru novega zakona zagrožena 15-letna zaporna kazen. Rusija je namreč od začetka invazije v Ukrajini bistveno zaostrila ukrepe proti neodvisnim medijem in kritičnim glasovom.

Primer je pritegnil tudi mednarodno pozornost in sprožil zaskrbljenost glede svobode tiska v Rusiji, francoski predsednik Emmanuel Macron pa je novinarki ponudil azil v Franciji, kar pa je Ovsjanikova zavrnila in dejala, da želi ostati v Rusiji.

13.58 Zelenski: V Mariupolu umrlo več deset tisoč ljudi

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v današnjem nagovoru južnokorejskemu parlamentu dejal, da so "ruske sile do tal požgale Mauripol" in da je tam po njegovem prepričanju umrlo več deset tisoč ljudi, poroča britanski BBC. Ukrajinski vojaki medtem svarijo, da bo danes verjetno potekala še zadnja bitka za to oblegano mesto ob Azovskem morju.

Ukrajinski predsednik je v videonagovoru pred južnokorejskim parlamentom predstavil uničenje v Mauripolu, ki je že več tednov tarča grozljivega obleganja in je od 17. marca popolnoma odrezano od območij pod nadzorom Ukrajine.

Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, ki se sklicuje na izjave ukrajinskih vojakov, ujetih v mestu, je padec Mauripola zdaj res le še vprašanje časa, saj jim zmanjkuje streliva. Ukrajinska vojska se tako pripravlja na "zadnjo bitko".

"Danes bo verjetno še zadnja bitka, saj nam streliva zmanjkuje. To pomeni smrt za nekatere od nas in ujetništvo za preostale," so sporočili pripadniki 36. mornariške brigade, ki pristanišče branijo 47 dni in so po lastnih navedbah naredili "vse, kar je mogoče in nemogoče", da bi ohranili nadzor nad mestom.

Zelenski je sicer v današnjem 15-minutnem nagovoru ponovil, da v Ukrajini branijo tudi mir v drugih državah, Ukrajina pa da bo lahko zaščitila svoje državljane le, če hitro dobi vojaško pomoč iz tujine.

Obrambno ministrstvo Južne Koreje je v odzivu na govor ukrajinskega predsednika sicer sporočilo, da je Ukrajini poslalo zaščitno vojaško opremo v vrednosti več kot pol milijona evrov. V paketu pa ni orožja, saj si po navedbah ministrstva za obrambo Južna Koreja zaradi svojega varnostnega položaja tega ne more privoščiti.

13.56 Več kot petina umrlih ruskih vojakov je častnikov

Več kot 20 odstotkov ruskih vojakov, ki so umrli med vojno v Ukrajini, je častnikov, razkriva BBC. Med njimi je deset polkovnikov, 20 poročnikov, 31 majorjev in 155 nižjih častnikov.

BBC je uspel preveriti identiteto več kot tisoč umrlih ruskih vojakov v Ukrajini, o katerih so poročali lokalni uradniki ali ruski mediji.

Rusija je po poročanju BBC izgubila nekaj najboljših strokovnjakov, med katerimi so pripadniki elitnih enot, visoko usposobljeni piloti vojaških letal in izkušeni poveljniki.

Poleg tega je okoli 15 odstotkov vseh potrjenih ruskih izgub v Ukrajini padalcev iz enot, ki "štejejo za elito ruske vojske," so zapisali v BBC.

13.16 Rusija opozarja Švedsko in Finsko

Rusija je Švedsko in Finsko opozorila, da njun morebitni vstop v zvezo Nato ne bi prispeval k stabilnosti Evrope.

Tiskovni predstavnik Vladimirja Putina Dmitrij Peskov je novinarjem dejal, da "Nato ostaja zavezništvo, osredotočeno na konfrontacijo," poroča BBC News. Dodal je, da "Nato ni zavezništvo, ki zagotavlja mir in stabilnost, nadaljnja širitev pa ne bi prinesla dodatne varnosti evropski celini."

Hkrati ameriški vojaški uradniki opozarjajo, da je bila ruska invazija na Ukrajino "ogromna strateška napaka", ki bo najverjetneje rezultirala v povečanju članstva v Natu.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zakharova je že februarja opozorila na "vojaške in politične posledice" v primeru, da se Švedska in Finska pridružita Natu.

13.15 Zelenski v zameno za mir ni pripravljen žrtvovati delov Ukrajine

Ukrajinski predsednik je dejal, da ni pripravljen žrtvovati nobenega dela Ukrajine v zameno za mir v državi.

V intervjuju za ameriško televizijo CBS je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski tudi dejal, da nikoli ne bi priznal Krima kot ruskega ozemlja, kljub temu da si ga je Rusija leta 2014 prisvojila.

13.13 V Belorusiji zaznali premike ruskih sil

V Belorusiji so včeraj opazili "pomembne" premike težkega ruskega orožja, poroča BBC News. Vlaki, naloženi z ruskim orožjem in vojaškimi vozili, so bili videni na železniški postaji v prestolnici Minsk, pa tudi na več postajah v jugovzhodni Belorusiji.

Na železniški postaji v Rečici na jugovzhodu Belorusije so bili na vlakih opaženi tanki in tovornjaki ter protiletalski raketni sistemi in amfibijska oklepna vozila.

Na letališču Baranaviči v zahodni Belorusiji so bile opažene aktivnosti šestih ruskih lovskih in transportnih letal, z letališča Machulishi pri Minsku pa je vzletelo več ruskih helikopterjev.

12.55 Hrvaška izgnala ruske diplomate

Hrvaška je sprejela odločitev, da odreče gostoljubje 18 ruskim diplomatom in šestim članom administrativnega in tehničnega osebja, je danes sporočilo ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Ob tem so znova najostreje obsodili "brutalno agresijo na Ukrajino in številne zločine", ki so jih zakrivili Rusi.

Hrvaška je ruskemu veleposlaniku na Hrvaškem izročila noto, s katero Rusijo obvešča o zmanjšanju števila diplomatskega in administrativno-tehničnega osebja ruskega veleposlaništva v Zagrebu. Državo bo moralo skupaj zapustiti 24 uslužbencev.

10.55 Rusija trdi, da je uničila protiletalske sisteme

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove sile v nedeljo uničile štiri protiletalske sisteme S-300, ki jih je Ukrajina prejela od evropskih držav.

Moskva trdi, da so njihove rakete Caliber uničile štiri protiletalske sisteme S-300, skrite v hangarju blizu mesta Dnipro na vzhodu Ukrajine. V napadu je po njihovih navedbah umrlo 25 ukrajinskih vojakov.

Znano je, da je Slovaška prejšnji teden en tak sistem podarila Ukrajini. A Slovaki zanikajo, da je bil njihov sistem uničen v napadu. Zatrjujejo, da gre za lažne navedbe Rusije.

Ruske sile so po navedbah ruskega obrambnega ministrstva še navedle, da so sestrelile tudi dve ukrajinski letali Su-25 v bližini mesta Izjum jugovzhodno od Harkova in uničile dve skladišči streliva.

10.12 Začetek ruske invazije v Donbasu

Ruska ofenziva v Donbasu se je že začela, je zjutraj dejal visoki ukrajinski uradnik in dodal, da Rusija še naprej zbira sile v vzhodnem delu Ukrajine.

"Z mojega vidika se je velika ofenziva že začela," je na javni televiziji povedal Vadim Denisenko, svetovalec ukrajinskega notranjega ministra.

V zadnjih dneh so bili zabeleženi veliki premiki ruskih sil proti Donbasu, potem ko Rusiji ni uspelo zavzeti Kijeva.

10.07 Rusijo zapušča še banka Societe Generale

Francoska bančna skupina Societe Generale bo zaustavila svoje dejavnosti v Rusiji in prodala svoj večinski delež v ruski banki Rosbank, so sporočili iz tega bančnega velikana. Umik iz Rusije bo skupino stal 3,1 milijarde evrov, so zapisali v sporočilu za javnost.

"Societe Generale prekinja svoje bančne in zavarovalniške dejavnosti v Rusiji," je skupina zapisala v sporočilu za javnost.

Napovedala je tudi "podpis kupoprodajne pogodbe o prodaji celotnega deleža v Rosbank in ruskih zavarovalniških hčerinskih družbah skupine" ruski investicijski družbi Interros Capital.

"S tem sporazumom, sklenjenim po več tednih napornega dela, bo skupina na učinkovit in urejen način zapustila Rusijo ter zagotovila kontinuiteto svojim zaposlenim in strankam," so pojasnili v Societe Generale. Pričakujejo, da bo posel zaključen v prihodnjih tednih.

8.49 Ukrajinska vojska: Ruske sile bi lahko izvedle provokativne akcije

Ukrajinske oborožene sile so v dnevnem poročilu zapisale, da bodo ruske sile še naprej napadale objekte prometne infrastrukture, s čimer bodo oteževale pretok blaga v državo.

Ukrajinska vojska tudi poroča, da bi ruske sile lahko izvedle "provokativne akcije" v Pridnjestrski republiki, da bi Ukrajino obtožile agresije na sosednjo državo.

Prav tako pravijo, da ruske sile še vedno izvajajo delno blokado v regiji Harkov, obstreljevanje nekaterih delov mesta se nadaljuje, v obleganem pristaniškem mestu Mariupol pa ruske sile še naprej napadajo največjo železarno v državi Azovstal.

Ukrajinska vojska še trdi, da so ruske sile od začetka invazije izgubile približno 19.500 ljudi.

8.12 Britanski obveščevalci: Rusi lahko v Mariupolu uporabijo fosforjevo strelivo

Ministrstvo za obrambo Združenega kraljestva je objavilo novo poročilo obveščevalne službe o vojni v Ukrajini. Opozorili so, da ruska uporaba prepovedanega fosforjevega streliva v Donecku odpira možnost ruskim silam za uporabo takšnega streliva tudi v Mariupolu, kjer se boji krepijo.

Poročilo navaja, da se rusko obstreljevanje nadaljuje v regijah Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine, "pri čemer so ukrajinske sile odbile več napadov, ki so povzročili uničenje ruskih tankov, vozil in topniške opreme".

Britanski obveščevalci še navajajo, da ruska uporaba nevodenih izstrelkov zmanjšuje njihovo sposobnost ciljnega izvajanja napadov, s tem pa močno povečuje tveganje za nadaljnje civilne žrtve.

8.08 ZDA dvomijo, da bo ruska vojska z novim generalom uspešnejša

Ameriški svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan je v nedeljo ocenil, da se uspehi ruske vojske v Ukrajini ne bodo izboljšali, potem ko je predsednik Vladimir Putin centralizirano poveljstvo zaupal 60-letnemu generalu Aleksandru Dvornikovu, ki je sicer znan po neusmiljenosti do civilistov v Siriji in drugje.

Rusija doslej v Ukrajini ni imela centraliziranega vojaškega poveljstva. "Noben general in nobeno imenovanje ne more izbrisati dejstva, da je Rusija v Ukrajini že doživela strateški poraz. Ta general bo le še eden od avtorjev zločinov in surovosti nad ukrajinskimi civilisti. ZDA pa ostajajo odločene, da storijo vse, kar je mogoče, za podporo Ukrajincem, za odpor proti njemu in proti silam, ki jim poveljuje," je na televiziji CNN dejal Sullivan.

Ruski predsednik Vladimir Putin (levo), vrhovni poveljnik ruske mornarice admiral Nikolaj Jevmenov (v sredini) in general Aleksandr Dvornikov (desno). Foto: Reuters Tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki je za televizijo Fox News povedala, da prevzem vodstva s strani generala, ki je odgovoren za grozodejstva v Siriji, kaže, da se bo to, kar so že doslej videli v Ukrajini, nadaljevalo. Američani menijo, da se obeta okrepljen in bolj osredotočen pritisk na jug in vzhod Ukrajine, potem ko Rusom ni uspelo osvojiti prestolnice Kijev in severa države.

Dvornikov je vodil ruske enote v času druge čečenske vojne, leta 2015 pa je prevzel poveljevanje ruskim enotam, ki so v Siriji ohranjale na oblasti režim predsednika Bašarja Asada. Tam se je "izkazal" s surovim in neusmiljenim bombardiranjem civilistov v mestih pod nadzorom upornikov. Leta 2016 mu je Putin izročil najvišje rusko državno odlikovanje.

Nekdanji podpolkovnik sirske armade Fares al Bajuš je za ameriško tiskovno agencijo AP iz Turčije ocenil, da se v Ukrajini obeta podobna strategija "požgane zemlje" kot v Siriji, čeprav se Rusija v Ukrajini sooča z organizirano armado in ne le uporniškimi skupinami. "Dvornikov je vojni zločinec," je dejal al Bajuš.

Obrambni minister ZDA Lloyd Austin se je ukrajinskim vojakom, ki se od lanske jeseni šolajo in urijo v ZDA, pred vrnitvijo v domovino medtem v videonagovoru zahvalil za pogum in jim obljubil nadaljevanje podpore ZDA. Tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby je povedal, da so se Ukrajinci med drugim izurili za upravljanje oboroženih brezpilotnih letal.

7.36 V okolici Kijeva doslej odkrili več kot 1.200 trupel

Na širšem območju Kijeva so od umika ruskih sil našli 1.222 trupel, je za britanski Sky News v nedeljo povedala ukrajinska generalna tožilka Irina Venediktova. Oblasti trenutno preučujejo 5.600 primerov domnevnih vojnih zločinov, ki naj bi jih zakrivile ruske sile od začetka invazije, identificirali pa so več kot 500 domnevnih vojnih zločincev, med njimi so tudi višji predstavniki ruske vojske.

"Kar vidimo v vseh regijah Ukrajine, so vojni zločini, zločini proti človečnosti in delamo vse, da bi to popravili," je poudarila.

V Ukrajini se medtem nadaljujejo spopadi predvsem na vzhodu države. V napadu v Harkovu sta v nedeljo umrla najmanj dva človeka, dan prej pa deset. "Ruska vojska nadaljuje vojno proti civilistom zaradi pomanjkanja zmag na fronti," je na Telegramu zapisal regionalni guverner Oleg Sinegubov.

Novice Zveza Nato napovedala veliko spremembo na vzhodu Evrope

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem znova opozoril, da se ruske sile pripravljajo na še obsežnejše operacije na vzhodu države. "Pripravljamo se na njihove akcije. Odgovorili jim bomo," je zagotovil.

Tudi namestnica obrambnega ministra Hana Maljar je opozorila, da Rusija vztraja pri zavzetju vzhoda Ukrajine.

Številni skušajo še vedno zbežati pred pričakovanimi spopadi na vzhodu. Po navedbah guvernerja Luganska Sergija Gaidaja na dan območje zapusti od 2.500 do 2.700 ljudi, okoli 20 do 25 odstotkov prebivalstva pa ostaja tam.

Z območja so med drugim rešili okoli 50 ranjenih in starejših pacientov, ki so jih na varno ob podpori Zdravnikov brez meja odpeljali s posebnim bolniškim vlakom ta konec tedna. Načrtujejo pa nove evakuacije.

7.33 Vojna doslej povzročila za tisoč milijard škode

Trajajoči spopadi pa pomenijo tudi vse večjo škodo za gospodarstvo Ukrajine. Namestnik ukrajinskega ministra za gospodarstvo je ocenil, da nastala škoda doslej znaša tisoč milijard dolarjev. Ukrajinska vlada je v nedeljo sicer prvič od začetka vojne dala na voljo sredstva v višini okoli 31,2 milijona evrov za nujno odpravo škode in popravila.

Napetosti med Rusijo in Ukrajino se po prepričanju svetovalca Zelenskega Olekseja Arestoviča ne bodo končale s to vojno. "Rusija zasleduje novo obliko imperija, bodisi z Vladimirjem Putinom ali Aleksejem Navalnim, tako se bosta v 32 do 35 letih z Rusijo odvili še najmanj dve oz. tri runde," je povedal. Menjava oblasti v Kremlju torej po njegovem naj ne bi končala konfrontacij z Ukrajino.

6.49 Avstrijski kancler naj bi se danes srečal s Putinom 

Avstrijski kancler Karl Nehammer naj bi se danes sestal z Vladimirjem Putinom. To bo prvi evropski voditelj, ki se bo srečal z ruskim predsednikom, odkar je Rusija konec februarja napadla Ukrajino.

Nehammer je na Twitterju zapisal, da je Avstrija "vojaško nevtralna", a da ima "jasno stališče glede agresivne vojne Rusije proti Ukrajini".

Novice Kaj sta skovala Angela in Vladimir?

"Mora se ustaviti! Potrebujemo humanitarne koridorje, premirje in popolno preiskavo vojnih zločinov," je še dodal.

6.18 Voditelj Čečenije: "Ne bomo naredili niti koraka nazaj"

Ramzan Kadirov, voditelj Čečenije, je zgodaj zjutraj dejal, da bo ruska vojska začela ofenzivo ne le na oblegano mesto Mariupol, ampak tudi na Kijev in druga ukrajinska mesta.

"Sledila bo ofenziva. Ne samo v Mariupolu, ampak tudi v drugih krajih, mestih in vaseh," je 45-letni Kadirov dejal v videosporočilu, objavljenem na Telegramu.

"Lugansk in Doneck bomo najprej popolnoma osvobodili, nato pa zasedli Kijev in vsa druga mesta," je bil jasen Kadirov.

"Zagotavljam vam: ne bomo naredili niti koraka nazaj," je dodal.

Ramzan #Kadyrov says he received an order from #Putin to conquer first of all the regions of #Donetsk and #Luhansk and after that #Kyiv and all the other cities. pic.twitter.com/EbH2YxkwaX

— NEXTA (@nexta_tv) April 11, 2022

6.13 Turčija odpira ločeno letališče za ruske turiste

Turške oblasti nameravajo ustanoviti ločeno letalsko družbo za prevoz ruskih turistov v turška letovišča, poroča BBC.

"Zaostritev konflikta med Rusijo in Ukrajino je povzročila težave v turističnem sektorju v Turčiji, saj sta oba trga zelo pomembna za poslovanje," poročajo turški mediji. 

Novo podjetje bi moralo imeti sedež v Antalyi, na turški sredozemski obali.

"Zahvaljujoč tej letalski družbi bo mogoče privabiti milijon ruskih turistov," so sporočili.

Poleg tega so se v podjetju Turkish Airlines dogovoril z ruskimi agencijami, da na svojih poletih rezervirajo bloke sedežev za ruske turiste.

4.31 Močne eksplozije odjeknile tudi v Mikolajevu 

V mestu Mikolajev na jugu Ukrajine so odjeknile močne eksplozije, poročajo lokalni mediji. Nekdanja tiskovna predstavnica predsednika Zelenskega Julija Mendel je na Twitterju objavila, da je poškodovana najmanj ena oseba.

Huge explosion in Mykolaiv. It’s known about one wounded. More details are coming pic.twitter.com/4nSGbwV6qC

— Iuliia Mendel (@IuliiaMendel) April 10, 2022

Sirene za zračne napade so se oglasile tudi drugod po Ukrajini, v  Lvovu, Kijevu, Dnepru in Zaporožju, poročajo lokalni mediji.

4.10 V napadu na Harkov ubitih deset ljudi, med njimi tudi otrok 

Deset ljudi, vključno z otrokom, je bilo včeraj ubitih v ruskih napadih na regijo Harkov na vzhodu Ukrajine. Ranjenih je bilo enajst ljudi.

Po besedah ​​guvernerja okrožja Harkov Olega Sinegubova se intenzivni boji odvijajo v bližini mesta Izjum, kjer živi 45 tisoč ljudi.

⚡️ 10 people, including a child, killed on April 10 due to Russian attacks on Kharkiv Oblast.

Eleven people were injured.

According to Kharkiv Oblast Governor Oleh Synehubov, intense fighting is ongoing near Izyum, a city with a pre-war population of 45,000 people.

— The Kyiv Independent (@KyivIndependent) April 10, 2022

2.59 Iz Ukrajine pobegnilo več kot 4,5 milijona ljudi 

Po podatkih Agencije ZN za begunce je od začetka vojne iz Ukrajine pobegnilo več kot 4,5 milijona beguncev. Po zadnjih podatkih je od 24. februarja do danes Ukrajino zapustilo 4.503.954 beguncev.

Največ beguncev je sprejela Poljska, več kot 2,6 milijona, sledita Romunija in Madžarska z več kot 686 tisoč in 419 tisoč begunci.

Novice Rusi iz Černobila ukradli več radioaktivnih snovi

Sportal Nekdanja odbojkarica, ki prinaša svetlo luč ukrajinskim beguncem