V kraljestvu Roberta Mugabeja

Ko je šlo v zadnjih letih gospodarstvo Zimbabveja s slabega na slabše, so številni predvideli političen padec Mugabeja, a je svoje kritike vedno osupnil in obstal na oblasti – do zdaj. Pred tokratnimi volitvami je Mugabe obljubil, da bo, če on in njegova stranka izgubijo, odstopil. Bo držal obljubo?

Podobno je obljubil že pred volitvami leta 2008, ko pa ga je Morgan Tsvangirai porazil, je pokazal svoj pravi obraz. Porazu je kljuboval z besedami, da ga z oblasti lahko spravi le bog. Po nasilju, ki je sledilo, se je Tsvangirai umaknil. Mugabe je nato moral deliti oblast s svojim največjim tekmecem, a je še naprej ostal predsednik države, vlada ji že od leta 1980.

Boj proti zlobnima dvojčkoma Mugabe, ki se je v mladosti izobraževal za učitelja, si je ime ustvaril med gverilsko vojno v sedemdesetih prejšnjega stoletja. V boju z belsko manjšino za svobodo se je uveljavil kot revolucionarni heroj in ravno zato ga številni afriški voditelji tudi danes neradi kritizirajo.

Od tedaj, ko je bila leta 1980 priznana neodvisnost Zimbabveja, se je svet močno spremenil, a Mugabejeva dogma ostaja enaka: herojske socialistične sile njegove stranke Zanu-PF se še vedno bojujejo proti zlobnima dvojčkoma – kapitalizmu in socializmu. Kritike zavrača kot izdajalce in prodane duše.

Hiperinflacija odpihnila valuto Gospodarske težave Zimbabveja pripisuje zaroti Zahoda na čelu z Veliko Britanijo, ki naj bi ga želela strmoglaviti, ker je nacionaliziral farme belih kmetov. Čeprav trdi, da se bojuje v imenu revnih prebivalcev podeželja, je večina zaseženih farm končala v rokah njegovih pajdašev.

Kritiki mu očitajo, da nima niti temeljnega razumevanja moderne ekonomije. Vedno ga je bolj zanimalo, kako deliti torto, kot pa, kako jo povečati. Nekoč je dejal, da njegova država ne more bankrotirati. Svojo teorijo je pripravljen preizkušati do konca. Zimbabvejsko gospodarstvo se krči najhitreje na svetu, zaradi hiperinflacije (novembra 2008 je dosegla 6,5 sekstilijonov odstotkov) pa je država najprej izdala bankovec za 100 trilijonov zimbabvejskih dolarjev, leta 2009 pa je opustila svojo valuto in uporablja valute drugih držav.

Ustrahovanje z nasiljem in umori Leta 2000, ko se je prvič soočil z močno opozicijo, je uničil nekoč eno od najbolj raznolikih afriških gospodarstev, da bi ohranil svojo politično moč. Zasegel je farme belih kmetov, ki so bile hrbtenica gospodarstva. Po prvem volilnem porazu istega leta je nad nasprotnike spustil nekakšno osebno milico, vojne veterane, ki z nasiljem in umori prepričujejo ljudi, da volijo Mugabeja. Njegova stranka si je podredila vse vzvode države – varnostne službe, državne službe in državne medije.

Med velike dosežke nekdanjega učitelja, kar mu priznavajo tudi največji kritiki, spada najvišja, 90-odstotna stopnja pismenosti v Afriki. Ravno širjenje izobraževanja pa bi se lahko izkazalo in pripeljalo do njegovega padca. Mladi, ki znajo brati, lahko sami analizirajo težave Zimbabveja in večina jih za korupcijo, pomanjkanje delovnih mest ter naraščajoče cene krivi vlado.

Varal umirajočo ženo Številni ne le v Zimbabveju se sprašujejo, zakaj se ne odpove oblasti in uživa preostanka življenja s svojo mlado družino. Njegova druga, 40 let mlajša žena Grace pravi, da se zbudi vsak dan ob štirih zjutraj in telovadi. Ko je bil star 73 let, mu je rodila njunega tretjega otroka Chatunga.

Mugabe zase pravi, da je vdan katolik, a to mu ni preprečilo, da mu Grace, tedaj še njegova tajnica, ne bi rodila dveh otrok, medtem ko je njegova prva žena, priljubljena Ganka Sally, umirala zaradi raka.

"Mugabe je naš kralj" Naraščajoča opozicija v zadnjih letih in tudi dejstvo, da ni več mlad mož, zahtevata svoj davek. Diplomatske depeše, ki jih je objavil WikiLeaks, namigujejo, da trpi zaradi raka na prostati. Oblasti se namerava odpovedati šele, ko bo končana njegova revolucija; ko bo med ljudi razdeljena zemlja belih kmetov. Poleg tega želi sam izbrati svojega naslednika, kar bi mu med drugim zagotovilo preostanek življenja, v katerem se mu ne bi bilo treba bati zaradi kakšnega morebitnega preganjanja.

Eden od njegovih najtesnejših sodelavcev Didymus Mutasa je nekoč dejal, da v Zimbabveju kralje zamenjajo le takrat, ko umrejo, "in Mugabe je naš kralj".