Ponedeljek, 16. 8. 2021, 13.48
2 leti, 8 mesecev
V Kabulu še trije Slovenci
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,12
55
V Afganistanu so po besedah ministra za obrambo Mateja Tonina še trije slovenski državljani, ki jih vojska poskuša evakuirati. Na situacijo v Afganistanu so se danes odzvali tudi predsednik države, predsednik vlade in tako rekoč vse poslanske skupine.
V Afganistanu vlada izredno stanje. Več tisoč ljudi želi zapustiti državo, na letališču v Kabulu pa vlada izredno stanje. V državi so trenutni tudi še trije slovenski državljani, je danes sporočil Matej Tonin.
Še pred kratkim so bili v Afganistanu štirje, vendar je enemu od njih po zadnjih podatkih uspelo priti v Katar.
Preostali trije so v bližini letališča v Kabulu. Drugih podrobnosti o treh slovenskih državljanih ni znanih. Kot je dejal Tonin, jih ne morejo razkriti zaradi njihove varnosti.
"To nam je trenutno glavna prioriteta, da poskrbimo za svoje lastne državljane," je poudaril v izjavi za medije ob obletnici smrti nekdanjega predsednika vlade in prvega predsednika NSi Andreja Bajuka, ko je komentiral tudi aktualno dogajanje v Afganistanu.
Kot je še povedal, je Slovenska vojska v Afganistanu sodelovala z italijansko, zato so prevajalce in drugo osebje najemali preko Italije. Afganistanski sodelavci slovenske vojske so že imeli možnost, da se s svojimi družinami umaknejo na varno z italijansko vojsko, kar je velika večina tudi izkoristila.
"Ne bomo jih pustili samih"
Nekateri so medtem upali na izboljšanje položaja in te možnosti niso izkoristili, zato so trenutno še v Afganistanu. Obrnili so se na Slovenijo, ki v zadnjih dnevih intenzivno ureja logistične podrobnosti, da bi jim omogočila varen umik iz države, medtem ko se stvari iz ure v uro spreminjajo, je še dejal Tonin.
"Naše sporočilo tem ljudem je, da jih ne bomo pustili samih, da bomo v Sloveniji izpeljali vse potrebne procese, da bomo zadeve tudi pravno uredili v zvezi z azilom in preostalimi stvarmi, in ko bo primerno časovno okno in bomo imeli primerne logistične zmogljivosti, bomo tudi naredili premik, najprej v eno od drugih varnih držav, potem pa tudi naprej v Slovenijo," je še dejal Tonin.
Hiter razpad afganistanskih institucij presenetil vse
Natančnih informacij o slovenskih sodelavcih v Afganistanu zaradi varnostnih razlogov ni želel razkriti, je pa zagotovil, da slovenska vojska pozna njihova imena, priimke, lokacijo in njihovo natančno število, ki naj ne bi bilo višje od 20.
"Po moji oceni je celotno svetovno javnost, pa žal tudi obveščevalne službe, presenetilo dejstvo, da so tako hitro razpadle praktično vse afganistanske institucije, vključno z vojsko, in se stvari iz ure v uro poslabšujejo. To tudi povzroča neštete težave pri logistiki," je še dodal.
Tonin je prav tako poudaril, da se v odgovornost za tako zgrešene ocene obveščevalnih služb o dogajanju v Afganistanu ne bi spuščal, saj da to ne spremeni trenutne situacije, s katero se svet spoprijema.
Janša: to je simbol konca neke dobe
Na dogajanje v Afganistanu se je odzval tudi predsednik vlade Janez Janša. Na družbenem omrežju Twitter je zapisal, da sta "kaos v Afganistanu in predaja sodobne oborožitve za 300.000 mož Talibanom je doslej največji poraz za zvezo Nato v zgodovini".
Dodal je, da je Slovenija za to soodgovorna kot del zavezništva in prepuščanje afganistanskih zaveznikov terorju Talibanov označil za sramotno dejanje. "Vse skupaj simbol konca neke dobe," je pripisal.
Kaos v Afganistanu in predaja sodobne oborožitve za 300.000 mož Talibanom je doslej največji poraz za #NATO v zgodovini. Kot del zavezništva smo zanj soodgovorni. Prepuščanje afganistanskih zaveznikov terorju Talibanov pa je sramotno dejanje. Vse skupaj simbol konca neke dobe. https://t.co/JM9wvpQBgW
— Janez Janša (@JJansaSDS) August 16, 2021
Politične stranke so se v današnjih odzivih na zaostrene razmere v Afganistanu večinoma s kritiko ali razočaranjem ozrle na dolgoletno prisotnost zahodnih sil v tej državi in prizadevanja za preobrazbo družbe. Zaskrbljeni zaradi razmer v večini strank opozarjajo, da mora tudi Slovenija pomagati ljudem, ki bežijo iz Afganistana.
Predsednica odbora DZ za zunanjo politiko Monika Gregorčič je dogajanje v Afganistanu na Twitterju pospremila z oceno, da gre za umik, ki zaveznikom ni v čast. Po njenem mnenju je najbolj tragično, da bodo ženske in otroci na milost in nemilost prepuščeni talibanskemu režimu, veliko Afganistancev pa bo emigriralo, tudi v Evropo, je zapisala.
"Talibani so se po predaji vladnih sil skoraj brez boja vojaško še okrepili z najsodobnejšim orožjem," je na Twitterju ugotavljala Gregorčičeva, poslanka SMC.
Koordinator Levice Luka Mesec ugotavlja, da so talibani po 20 letih zahodne intervencije v Afganistanu v bistvu močnejši, kot so bili takrat, ko so zahodne sile tja prišle. To je po njegovem mnenju še en argument proti zahodnim intervencijam v tretjih državah.
Poslanec LMŠ Nik Prebil meni, da bi Slovenija, Evropa in cel svet morali biti zaskrbljeni nad kaotičnimi razmerami v Afganistanu. V LMŠ so razočarani nad tem, da so se prizadevanja za preobrazbo afganistanske družbe, tudi prizadevanja Slovenije, končala tako klavrno.
Podpredsednik SD Matjaž Nemec opozarja, da mednarodna skupnost, EU in z njo Slovenija ne smejo gledati stran ob dogajanju v Afganistanu. "Slovenija kot predsedujoča Svetu EU ima pri tem posebno odgovornost. Nujno je treba zaščititi civilno prebivalstvo, zlasti ženske, dekleta in manjšine ter zagotoviti temeljno spoštovanje človekovih pravic," je dejal. Opozoril je, da smo dolžni poskrbeti za ljudi, ki so v Afganistanu delali za SV, ter z drugimi državami članicami solidarno tudi za sodelavce misije EU.
Po ocenah poslanca SAB Andreja Rajha gre za veliko odgovornost mednarodne skupnosti. "Očitno 20-letna prisotnost zavezniških sil v Afganistanu in urjenje tamkajšnjih sil ni bilo učinkovito," je dejal. Pričakuje enoten odziv EU in v tem sklopu Slovenije. Če obstaja možnost, da ljudem pomagamo, je po njegovih besedah to naša moralna dolžnost.
"Trenutno dogajanje v Afganistanu je dokazalo, da vojske ZDA, Nata in vseh sodelujočih držav niso vredne piškavega oreha. Le kaj mi delamo zraven," je že v nedeljo tvitnil prvak SNS Zmago Jelinčič. "Dogovor med ZDA in Albanijo ter Makedonijo o sprejemu Afganistancev je del širšega ameriškega načrta destabilizirati Evropo. Sorosevim načrtom uničiti Evropo se moramo upreti! Nikakor nobenih Afganistancev v Slovenijo," pa je danes dodal Jelinčič.
V DeSUS menijo, da je bila prisotnost Nata v Afganistanu ključna za zagotavljanje nemotenega in uspešno izvedenega mirovnega procesa. "Z žalostjo se lahko spomnimo preteklega ozkogledega pozivanja nekaterih političnih strank v Sloveniji, ki so zahtevale umik tudi enot Slovenske vojske iz Afganistana. Izkazalo se je, da je bil odhod držav prezgoden, kar bo v prihodnje povzročilo dodatno destabilizacijo v regiji," ocenjujejo.
Poslanec NeP Branislav Rajić pa je za STA ocenil, da so dogodki v Afganistanu najbolj klavrn konec izvoza demokracije. "Ko mirovniki odidejo in se 20-letni napori sesujejo v prah, se vidi ves absurd in hinavščina mirovniških vzgibov. Slike ljudi, ki se obešajo za letala na kabulskem letališču, so grozljive, a manj od tega, kar čaka cele generacije afganistanskih deklic, ki bodo s posilstvi rojevale nove naraščaje skrajnežev, brez dostojanstva in prihodnosti, verjetno nezavedne ponižanja, ki jim je storjeno," je navedel.
Pahor: Slovenija bi morala po najboljših močeh pomagati afganistanskim sodelavcem
Predsednik republike Borut Pahor je danes poudaril, da je prav, da Slovenija po svojih najboljših možnostih pomaga tistim Afganistancem, ki so pomagali pri opravljanju nalog slovenskih vojakov. Njihova življenja so po njegovem mnenju v sedanjih razmerah v Afganistanu brez dvoma ogrožena.
Kot je pojasnil vrhovni poveljnik obrambnih sil, gre pri teh Afganistancih za osebe, s katerimi so pripadniki Slovenske vojske tesno sodelovali ter ki so prispevale k uspešnemu in varnemu izvrševanju njihovih nalog. Ker so zaradi tega po oceni Pahorja njihova življenja v sedanjih razmerah v Afganistanu ogrožena, predsednik republike podpira prizadevanja za evakuacijo, pomoč in namestitev teh oseb, vključno z njihovimi družinami.
"Vlada mora v sodelovanju z zavezniki sprejeti ukrepe za varnost in ustrezno ureditev njihovega položaja, kar je zaradi nastalih in hitro se spreminjajočih razmer zelo zahtevna naloga," je poudaril Borut Pahor.
Evropske države skušajo iz Afganistana hitro evakuirati svoje državljane
Evropske države skušajo iz Afganistana hitro evakuirati svoje državljane in tudi tiste Afganistance, ki so jim pomagali med njihovim delovanjem v tej državi. Nemčija je danes v Kabul poslala novo letalo, podobno tudi Francija, Velika Britanija pa upa, da bo lahko na dan evakuirala od 1.200 do 1.500 ljudi.Letališče v Kabulu je sicer ponoči preplavila množica ljudi, ki skušajo najti letalo za umik iz države, potem ko so talibani v nedeljo brez odpora zavzeli prestolnico in prevzeli oblast v državi. Z letališča Hamida Karzaja prihajajo dramatični posnetki z množico več tisoč ljudi na prostoru, kjer so parkirana letala za izkrcanje in vkrcanje potnikov. Številni so plezali po ograji stopnišča, da bi se vkrcali na eno od prenapolnjenih letal.
Medtem so sicer ustavili vse komercialne polete z letališča v Kabulu. Omogočali naj bi le še evakuacijske polete. Za varnost skušajo skrbeti ameriški vojaki, ki množico ljudi preganjajo tudi s streli v zrak. STA
55