Sreda, 3. 6. 2026, 13.45
1 teden, 2 dneva
Bruselj: Za zdaj ni razlogov za sprožitev postopka proti Sloveniji zaradi preseženega primanjkljaja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,42
Na Evropski komisiji pojasnjujejo, da je mogoče presežek v letošnjem primanjkljaju v celoti obrazložiti s povečanjem naložb v obrambo, za katere pa je EU Sloveniji odobrila odstopno klavzulo od fiskalnih pravil.
Čeprav bo slovenski javnofinančni primanjkljaj po napovedih letos presegel mejo 3,0 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), po mnenju Evropske komisije za zdaj ni razlogov za sprožitev postopka zaradi presežnega primanjkljaja proti Sloveniji. Bi se pa to lahko zgodilo jeseni, če slovenska vlada ne bo sprejela ustreznih ukrepov.
Kot ugotavljajo v Bruslju, javnofinančni primanjkljaj Slovenije lani ni presegel z evropskimi fiskalnimi pravili določene meje 3,0 odstotka BDP, saj je znašal 2,5 odstotka. Za letos medtem odhajajoča vlada načrtuje primanjkljaj v višini 3,4 odstotka, glede na spomladansko gospodarsko napoved Komisije, objavljeno pred dvema tednoma, pa bo znašal 3,3 odstotka BDP. Prihodnje leto bo po napovedih Komisije s 3,5 odstotka BDP še nekoliko višji.
Primanjkljaj zaradi naložb v obrambo
Ob tem na Evropski komisiji pojasnjujejo, da je mogoče presežek v letošnjem primanjkljaju v celoti obrazložiti s povečanjem naložb v obrambo, za katere pa je EU Sloveniji odobrila odstopno klavzulo od fiskalnih pravil.
Če teh naložb, ki bodo letos po projekcijah Komisije znašale 1,6 odstotka BDP, ne bi upoštevali, bi slovenski javnofinančni primanjkljaj v letu 2026 znašal "le" 2,8 odstotka BDP, so pojasnili.
Obenem so opozorili na maja sprejeti interventni zakon za razvoj Slovenije, katerega ukrepi bi lahko imeli v tem letu negativni javnofinančni učinek v višini med 0,5 in 1,0 odstotka BDP. Dodali so, da slovenske oblasti pripravljajo tudi določene varčevalne ukrepe.
Napovedi so negotove
Trenutno so tako napovedi javnofinančnega položaja Slovenije za leto 2026 po navedbah Bruslja negotove, vključno glede napovedanega primanjkljaja več kot 3,0 odstotka BDP in v kolikšni meri je presežek povezan s povečanjem proračunske porabe za obrambo.
"V luči te ocene Komisija meni, da ni razlogov za odprtje postopka v zvezi s presežnim primanjkljajem. (...) Bi pa lahko postopek proti Sloveniji sprožili jeseni, če ne bo pravočasno in verodostojno sprejela zadostnih popravljalnih ukrepov," je v poročilu, ki ga je objavila v okviru spomladanskega svežnja evropskega semestra, zapisala Evropska komisija.
Na ministrstvu za finance so v sporočilu za javnost, v katerem so povzeli vsebino spomladanskega svežnja evropskega semestra za Slovenijo in celotno EU, zapisali, da ugotovitve Evropske komisije za Slovenijo pozdravljajo.
Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je ob tem v odgovoru na vprašanje STA napovedal, da bodo še naprej pozorno spremljali javnofinančni položaj v Sloveniji in ga v okviru jesenskega svežnja evropskega semestra znova ocenili. Jesenski sveženj komisija običajno objavi oktobra oziroma novembra.
Šircelj napovedal rebalans letošnjega proračuna
Odhajajoča vlada je nedavno sprejela ukrepe, s katerimi naj bi letošnji primanjkljaj znižali na 2,9 odstotka BDP. Najverjetnejši bodoči finančni minister Andrej Šircelj je že na ponedeljkovem zaslišanju pred pristojnim parlamentarnim odborom napovedal rebalans letošnjega proračuna.
Slovenijo je Komisija obenem opozorila na odstopanje od poti rasti očiščenih javnofinančnih izdatkov, določene v nacionalnem srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu za obdobje 2025–28. Glede na izračune Komisije so se slovenski izdatki leta 2025 kumulativno povečali za 13,2 odstotka, letos pa naj bi se za 21,3 odstotka. Ob upoštevanju odstopne klavzule zaradi povečanih obrambnih izdatkov je odstopanje lani znašalo 0,3 odstotka BDP, letos pa naj bi 1,2 odstotka BDP.
Če se bo tolikšno odstopanje za letošnje leto potrdilo, bi lahko Komisija aprila prihodnje leto znova ocenila, ali je treba proti Sloveniji sprožiti postopek zaradi presežnega primanjkljaja.
Slovenske oblasti pozvali, naj sprejmejo ukrepe
Slovenske oblasti je zato pozvala, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bo rast očiščenih javnofinančnih izdatkov v skladu z načrtom.
Obenem naj okrepi porabo za obrambo, pri čemer naj zagotovi učinkovitost potrošnje in proračun postopoma prilagodi ohranitvi strukturno višjih obrambnih izdatkov.
Sloveniji Komisija v okviru spomladanskega svežnja evropskega semestra, ki je namenjen usklajevanju ekonomskih in javnofinančnih politik v EU, priporoča še, naj bodo ukrepi za omilitev posledic energetske krize začasni in namenjeni zaščiti najbolj ranljivih gospodinjstev in podjetij. Slovenija bi morala poleg tega po mnenju Komisije poenostaviti pravila in zmanjšati administrativno breme za podjetja.
Boštjančič ne pričakuje presenečenj glede ocene slovenskih javnih financ v Bruslju
Minister za finance, ki opravlja tekoče posle, Klemen Boštjančič je glede ocene Evropske komisije še pred odločitvijo dejal, da ne pričakuje presenečenj. Vlada je Komisiji pojasnila, da je sprejela ukrepe za znižanje primanjkljaja pod določeno mejo, je dejal.
"Ne pričakujem nič posebnega," je na novinarski konferenci po zadnji seji odhajajoče vlade na vprašanje, kakšno odločitev Evropske komisije glede presežnega primanjkljaja pričakuje, odgovoril podpredsednik vlade in finančni minister Boštjančič.
Kot je dejal, so z Evropsko komisijo ves čas komunicirali transparentno in v rokih podajali pojasnila, pristojnemu evropskemu komisarju je tudi osebno pisal in ga seznanil s tem, da je odhajajoča vlada sprejela ukrepe za stabiliziranje proračuna v okviru načrtovanega primanjkljaja.
Hkrati so Evropsko komisijo opozorili, da v ocenah niso upoštevani morebitni učinki zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije
"Danes od Evropske komisije ne pričakujem presenečenj. Kot sem napovedoval že zadnjih nekaj tednov oziroma mesecev, bi ta vlada, če bi ostala, absolutno zagotovila, da bi bil proračun v smislu odstotka primanjkljaja takšen, kot je bil načrtovan, ali nižji," je dejal Boštjančič.
