Četrtek, 16. 8. 2012, 14.52
4 leta, 6 mesecev
V Indiji konec turizma v parkih s tigri
Amit Jaiswal je eden tistih lastnikov turističnih objektov, ki ga bo prepoved tovrstnega turizma drago stala, saj je za njegovo odprtje Tiger Treat Resorts porabil vse svoje prihranke in vzel še ogromno posojilo. Prvi meseci od odprtja lanskega decembra je njegov objekt obiskalo tudi do 200 turistov na dan, pretekli mesec pa se je vse spremenilo, ko je indijsko vrhovno sodišče odločilo, da je po novem turizem prepovedan v vseh 41 narodnih parkih, v katerih prebivajo tigri. Na ta način jih želijo obvarovati, odločitev pa je med lastniki turističnih objektov, ki so v bližini narodnih parkov, povzročila veliko zaskrbljenost. Slaba novica je dosegla tudi hotele in turistične objekte blizu parka Ranthambhore, kjer poleti zaradi monsunskega deževja ni veliko obiskovalcev, zato so takoj občutili dramatične posledice prepovedi. Enako velja za Tiger Treat Resorts, kjer namesto 200 turistov na dan sprejmejo le dva ali tri. Jaiswal se boji, da bo moral svoj turistični kompleks prodati, vendar za veliko manj, kot je prvotno vanj vložil. "Prepoved je prišla kot strela z jasnega. Kot kaže, je za nas vsega konec," je pesimističen 33-letni Jaiswal.
Se je sodišče prenaglilo s svojo odločitvijo?
Nekateri okoljevarstveniki so prepričani, da so se sodniki, ki so odločali o prepovedi, prenaglili z odločitvijo, čeprav so prepoved izdali z dobrim namenom, in sicer da bi zavarovali ogrožene vrste tigrov pred izumrtjem. Drugi pa so celo prepričani, da se sodniki tako maščujejo tistim, ki niso upoštevali njihovega odloga, ki so ga sprejeli aprila letos. Takrat je namreč vrhovno sodišče 13 zveznim državam naložilo nalogo, da predložijo načrte za postavitev zaščitnih con v parkih. Sodišče je namreč prepričano, da bi morali imeti tigri posebno zaščitno cono v samem jedru parka, kamor bi vstop imeli le delavci v parku, okoli pa bi se raztezala vmesna cona, v kateri bi bili dovoljeni obiski turistov z vozili. Od 13 zveznih držav so odlok upoštevale le tri zvezne države.
Kritiki odločitve so prepričani, da prepoved turizma nikakor ni rešitev. Turisti, ki se po parkih vozijo z vozili, namreč odganjajo divje lovce, ki bi brez prisotnosti turistov lahko nemoteno ubijali divje živali in živalske dele preprodajali na Kitajsko, kjer jih uporabljajo pri zdravljenje s tradicionalno medicino ali za izdelavo različnih afrodiziakov.
Pred prepovedjo se je skozi park Ranthambhore peljalo do 80 vozil na dan, pri tem pa so turisti plačali davek, s katerim so plačali za zaščito gozdov. Da je bila zaščita parkov učinkovita, delavci v turističnih objektih dokazujejo s številkami. Med letoma 2005 in 2006 so v parku našteli 26 tigrov, danes pa park naseljuje 53 tigrov in 25 mladičev.
Krivo je slabo vodenje parkov
Belinda Wright, direktorica družbe za zaščito divjih živali v New Delhiju, je povedala: "Zgodovina nam je pokazala, da ne moremo zaščite rezervatov tigrov prepustiti samo ministrstvu za gozdove. V večini indijskih rezervatov sploh ni tigrov, tam pa tudi ni turizma. Turizem pa po drugi strani ponuja tudi večjo mero zaščite."
Vrhovno sodišče je sicer konec julija sprejelo prepoved turizma v parkih s tigri, o tej temi pa bodo ponovno odločali ta mesec, kljub temu pa se lastniki turističnih objektov, kot je Amit Jaiswal, pripravljajo na najhujše. Kot je za Los Angeles Times pojasnil Yadvendra Singh, je velika razlika med teorijo in prakso, saj naj bi bilo grajenje zaščitnih con vse prej kot preprosto. V parku Ranthambhore so ustvarili zaščitno cono, vendar v njej ni rastlinja, favne ali plena, ki bi ga tigri lahko lovili. Kot je še pojasnil Singh, je ta cona od glavnega dela parka oddaljena 35 kilometrov, če bi jo tigri želeli doseči, pa bi se morali sprehoditi skozi številne ceste, naseljene soseske in nakupovalna središča. Z njim pa se strinja tudi biolog Dharm Khandal iz civilne skupine Tiger Watch. "Načrti bi morali biti drugačni za vsak park. V navodilih je toliko pomanjkljivosti," je prepričan. Okoljevarstveniki so tudi prepričani, da prava težava leži v slabem vodenju parkov. Po njihovem mnenju namreč upravljavci parkov ne nadzorujejo dostopa do parka ali pa imajo celo malo zanimanja za delo. Tako svoj čas namenijo posebnim gostom, dostop pa omogočajo tudi lovcem na divje živali, seveda v zameno za del dobička. V primeru, da sodišče ne bo umaknilo prepovedi, so delavci parka Ranthambhore obsojeni na propad. Kot pravijo, bi lahko na zemlji v okolici parka gojili le žito in gorčična semena, vendar bi lahko še ta pridelek uničilo obilno deževje.