Ponedeljek, 23. 4. 2018, 16.00
5 let, 12 mesecev
V Haagu se je začel nov postopek proti Karadžiću
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,10
Na Mehanizmu za mednarodna kazenska sodišča (MICT) v Haagu se je začel prizivni postopek v procesu proti nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću, ki je bil zaradi genocida in vojnih zločinov med vojno v BiH leta 2016 obsojen na 40 let zapora. Obramba je ob začetku postopka sodnike pozvala, naj sodbo Karadžiću razveljavijo.
Naj zavržejo obsodbo, ker je bilo sojenje nepravično, je petčlanski sodni senat v nagovoru pozval tudi 72-letni Radovan Karadžić. Obtožbe na svoj račun je označil za mite in vztrajal, da je bil politični voditelj, ki je želel zaščititi Jugoslavijo in njeno ustavo.
Nekdanji voditelj bosanskih Srbov je prepričan, da so ga za krivega spoznali na podlagi šal in govoric. "Svaril sem pred vojno, nisem pa je podpihoval," je dejal Karadžić in dodal, da so Srbi zgolj izkoristili svojo pravico do samoobrambe. Bosanski muslimani in Hrvati so namreč po njegovih besedah skovali zavezništvo za uničenje Srbov.
Obramba zahteva oprostilno sodbo ali novo sojenje, tožilstvo dosmrtni zapor
Kot je ob današnjem začetku obravnave dejal predsedujoči sodnik Theodor Meron, Karadžićeva obramba zahteva razveljavitev vseh točk obtožnice, po katerih so Karadžića na prvostopenjskem sojenju spoznali za krivega, in sicer bodisi oprostilno sodbo bodisi novo sojenje.
Tudi eden izmed Karadžićevih odvetnikov Peter Robinson je v svojem nagovoru govoril o razveljavitvi sodbe in odreditvi novega sojenja.
Prizivni postopek na naslednici haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije poteka na podlagi pritožbe Karadžića in tožilstva. Karadžić sodnike obtožuje, da proti njemu vodijo politično sojenje. Tožilstvo zaradi pravnih in drugih napak zahteva obsodbo na dosmrtni zapor.
Obsojen zaradi genocida v Srebrenici in obleganja Sarajeva
Haaško sodišče je Karadžića kot predsednika Republike Srbske in vrhovnega poveljnika vojske bosanskih Srbov med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995 marca 2016 spoznalo za krivega v desetih od 11 točk obtožnice.
Med drugim je bil kriv za genocid nad več kot osem tisoč Bošnjaki v Srebrenici julija 1995 in za večletno obleganje Sarajeva, kjer je bilo v skoraj vsakodnevnem obstreljevanju ubitih več kot deset tisoč ljudi.
Karadžić je najvišji politik, ki mu je haaško sodišče, ki je po 24 letih lani končalo delo, izreklo sodbo, potem ko je nekdanji srbski predsednik Slobodan Milošević umrl še pred koncem sojenja leta 2006.
Karadžića v Beogradu prijeli po 13 letih na begu
Karadžića so po 13 letih na begu prijeli 21. julija 2008 v Beogradu, kjer je delal pod lažno identiteto kot zdravilec Dragan Dabić. Srbske oblasti so ga izročile haaškemu sodišču, kjer se je sojenje začelo 26. oktobra 2009, končalo pa 7. oktobra 2014.
Karadžić trenutno v zaporu v Scheveningnu prestaja kazen skupaj z medvojnim sodelavcem v skupnem zločinskem podvigu Ratkom Mladićem, takratnim načelnikom generalštaba vojske Republike Srbske, ki je zaradi podobnih obtožb obsojen na dosmrtni zapor.
