Zdravje ujetnikov krila Kafkaesque v ameriškem zaporu Guantanamo na Kubi se je močno poslabšalo, k temu pa je pripomogla gladovna stavka, ki so jo zaporniki začeli pred približno petimi tedni.
Zaporniki so se odločili za gladovno stavko zaradi tega, ker so jim pazniki odvzeli njihove osebne stvari. Zaporniki ne nameravajo odnehati, preden ZDA ne ugodijo njihovim zahtevam oziroma dokler ne umrejo. Njihovi odvetniki so zaskrbljeni nad njihovim zdravjem, to se je od začetka gladovne stavke občutno poslabšalo. "Po 45 dneh brez hrane je po besedah zdravnikov zdravje močno ogroženo. Izguba sluha, izguba vida," je za Russia Today povedala newyorška odvetnica Pardiss Kabriaei, ki zagovarja jemenskega državljana Ghaleba Al Bihanima.
Zaporniki trdijo, da so jim pazniki zasegli osebne predmete
Kabriaeijeva je potrdila, da je njena stranka zaradi gladovne stavke zagotovo izgubila že približno deset kilogramov. Zaporniki so gladovno stavko začeli 6. februarja, na takšen način pa protestirajo proti zaplembi osebnih pisem, fotografij in elektronske pošte. Trdijo tudi, da so pazniki med preiskavo celic z njihovimi Korani ravnali svetoskrunsko. Upravniki zapora se zavedajo, da zaporniki gladovno stavkajo, kljub temu pa so zavrnili trditve, da je teh, ki gladovno stavkajo, veliko in da so ogrožena njihova življenja.
Po besedah Roberta Duranda, direktorja za javne zadeve v Guantanamu, naj bi gladovno stavkalo le devet zapornikov, pet izmed njih pa prisilno hranijo prek infuzije. Durand je tudi zavrnil obtožbe zapornikov, da pazniki s Koranom ravnajo na neprimeren način. "Ni bilo nikakršnih incidentov glede oskrunjenja Korana. Nič nenavadnega se ni zgodilo med rutinskimi preiskavami celic," je za Russia Today povedal Durand.
Odvetniki zaporniki želijo ukrepanje
Odvetniki zapornikov in številne organizacije za zaščito človekovih pravic so pozvale odgovorne, da se na dogodke odzovejo, pri tem pa zahtevajo veliko več kot samo nekaj besed tiskovnega predstavnika zapora. Odvetniki nekaterih zapornikov, ki gladovno stavkajo, so na ameriškega obrambnega ministra Chucka Hagela naslovili pismo, v katerem so ga pozvali, naj stori vse potrebno, da bi zaporniki končali gladovno stavko.
Organizacije za zaščito človekovih pravic pri tem še opozarjajo, da je za zidovi zapora v zadnjem času veliko poskusov samomora, samo v zadnjih nekaj mesecih pa jih je bilo sedem uspešnih. Septembra lani si je tako moški iz Jemna vzel življenje po tem, ko je v zaporu preživel skoraj deset let. Med zaporniki pa so tudi takšni, ki imajo uradno potrdilo o izpustitvi, a jih do zdaj še niso izpustili na prostost.
Nekateri zaprti brez obtožnice
V zaporu Guantanamo naj bi bilo zaprtih približno 166 ljudi, ki so bili aretirani v okviru protiterorističnih operacij, med njimi pa naj bi jih bilo po navedbah Russia Today kar nekaj, ki so zaprti brez obtožnice. Čeprav je predsednik ZDA obljubil zaprtje zloglasnega zapora ob začetku svojega prvega mandata, se to ni zgodilo. Zapor Guantanamo so odprli po terorističnih napadih 11. septembra 2001 in je del vojne proti terorizmu takratnega predsednika ZDA Georgea Busha mlajšega.