V Grčiji vse večja panika zaradi pomanjkanja zdravil

Grčijo je zajela nova kriza, saj se spopada z resnim pomanjkanjem zdravil, medtem pa Grki večje farmacevtske multinacionalke obtožujejo, da so zaustavile vse svoje pošiljke v Grčijo zaradi gospodarske krize in zaradi skrbi, da bodo zdravila kupovali posredniki in jih tihotapili čez mejo, kjer je cena zdravil višja, piše Guardian.

Grška vlada trdi, da primanjkuje več kot sto vrst zdravil Grške oblasti so potrdile, da jim primanjkuje več kot sto različnih vrst zdravil, kljub temu pa farmacevtska podjetja ne pošiljajo novih zalog. Grška vlada je oblikovala seznam, na katerem je več kot 50 farmacevtskih podjetij, ki jih obtožuje, da so zaustavila pošiljke zdravil v Grčijo, ali pa, da to še nameravajo storiti. Na seznamu so se znašla tudi imena nekaterih uglednih farmacevtskih podjetij, med njimi Pfizer, Roche, Sanofi, GlaxoSmithKline (GSK) in AstraZeneca.

Podjetja Pfizer, Roche in Sanofi so v izjavi za medije povedala, da so prenehali dobavljati le nekatera zdravila, zagotovo pa ne vseh, medtem pa sta podjetji GSK in AstraZeneca obtožbe grške vlade popolnoma zanikali. Kljub temu pa grška vlada trdi, da je podjetje Pfizer ustavilo dobavo 16 zdravil, med katerima sta tudi dve zdravili za levkemijo. S tem številom se sicer predstavniki podjetja ne strinjajo, vendar so priznali, da so nekatera zdravila prenehali dobavljati.

Roche: Zdravila prenehali dobavljati le javnim bolnišnicam Medtem pa so v podjetju Roche povedali, da so zdravila prenehali dobavljati le javnim bolnišnicam, ki jim dolgujejo več kot 200 milijonov evrov. Tiskovni predstavnik podjetja Daniel Grotsky je povedal: "Zahtevamo, da javne bolnišnice izpolnijo svoje obveznosti, ki so zapisane v pogodbi. To je nekaj, kar zahtevamo v vsaki državi."

Zaradi tega pa je ogroženo zdravje ljudi z artritisom, hepatitisom C in hipertenzijo. V Grčiji tako primanjkuje tudi zdravil za nižanje visokega holesterola, antipsihotikov, antibiotikov, anestetikov in imunomodulatorjev, ki se jih uporablja za zdravljenje bolezni črevesja.

Pred lekarnami dolge vrste Farmacevti v Atenah pa že opisujejo kaotično stanje, saj obupani Grki hodijo od lekarne do lekarne, da bi dobili zdravila na recept. "Dolge vrste se začnejo oblikovati zelo zgodaj zjutraj ali pa pozno zvečer, ko je lekarna še zaprta," je za Guardian komentiral eden od lekarnarjev. "Ko nimamo tistih zdravil, ki jih potrebujejo, ljudje postanejo zelo agresivni," je še povedal.

"Dobava zdravil se je znižala za 90 odstotkov," je po poročanju Guardiana povedal Dimitris Karageorgiou, generalni sekretar panhelenskega farmacevtskega združenja. "Kupci so mi povedali, da se bojijo, da bodo izgubili dostop do zdravstva," je še povedal. "Približno 300 zdravil nam primanjkuje, med njimi so tudi zdravila za obolele za rakom in tiste, ki trpijo za depresijo," je dejal Karageorgiou in dodal: "To je sramota, grška vlada je panična, medtem pa multinacionalna podjetja skrbi samo zase."

Razlog je kombinacija nizkih cen zdravil in neplačanega dolga države Nekateri pa razlog za to, da so podjetja prenehala dobavljati zdravila, vidijo v kombinaciji nizkih cen grških zdravil in neplačanega dolga države. Pri tem se pri farmacevtskih podjetjih pojavlja strah, da bi posredniki kupovali zdravila v Grčiji in jih po višji ceni prodajali v drugih državah. Znotraj Evropske unije (EU) namreč velja zakon o prostem pretoku dobrin. Tako lahko na primer farmacevtsko podjetje proda zdravilo grški lekarni, ta pa jo lahko proda naprej lekarni v drugi državi, še piše Guardian.

Nekatera farmacevtska podjetja pa že pozivajo grško vlado, naj oblikuje nove cene zdravil, ki bodo primerljive cenam zdravil v drugih evropskih državah.