Sreda, 4. 6. 2025, 22.27
1 dan, 5 ur
Bližnji vzhod
ZDA blokirale predlog, ki ga je pripravila tudi Slovenija
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,39
Veleposlanik Slovenije Samuel Žbogar, da so se katastrofalne razmere v Gazi po marčni obnovitvi sovražnosti še poslabšale.
ZDA so danes pričakovano vložile veto na predlog resolucije o Gazi, ki so ga pripravile nestalne članice Varnostnega sveta ZN vključno s Slovenijo. Predlog resolucije, za katero je glasovalo 14 članic Varnostnega sveta, je zahteval takojšnje premirje, dostop humanitarne pomoči do prebivalcev Gaze in izpustitev talcev Hamasa.
22.23 ZDA vložile veto na predlog resolucije Varnostnega sveta ZN o Gazi
13.07 Izrael po raketnem napadu obstreljeval jug Sirije
13.04 V novih izraelskih napadih na Gazo več mrtvih
7.34 Nestalne članice Varnostnega sveta ZN pripravile predlog resolucije o Gazi
7.06 V Gazi danes prekinitev razdeljevanja pomoči
22.23 ZDA vložile veto na predlog resolucije Varnostnega sveta ZN o Gazi
Veleposlanik Samuel Žbogar je ob predložitvi resolucije, ki je zahtevala takojšnje premirje, dostop humanitarne pomoči do prebivalcev Gaze in izpustitev talcev Hamasa, v imenu desetih nestalnih članic Varnostnega sveta ZN (Alžirija, Danska, Grčija, Gvajana, Panama, Pakistan, Južna Koreja, Sierra Leone, Somalija, Slovenija) vseh 15 držav pozval, naj resolucijo podprejo v skladu s svojo odgovornostjo za vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti.
Dejal je, da so se katastrofalne razmere v Gazi po marčni obnovitvi sovražnosti še poslabšale in izrazil prepričanje, da besedilo resolucije odraža soglasje vseh članov Varnostnega sveta, da se mora vojna v Gazi takoj ustaviti, da je potrebno takoj brezpogojno izpustiti vse talce in omogočiti dostop humanitarne pomoči.
Varnostni svet ZN je zadnjo resolucijo o Gazi potrdil junija lani, ko je šlo za potrditev kasneje propadle prekinitve ognja, dosežene po posredovanju ZDA, Katarja in Egipta.
Slovenija je kot koordinatorica desetih nestalnih članic Varnostnega sveta ZN nedavno zagnala proces oblikovanja nove resolucije, v kateri je med drugim izražena podpora mirovnim prizadevanjem ZDA, Egipta in Katarja, v njem pa je tudi poziv k umiku izraelskih sil iz Gaze in začetku obnove razdejane enklave.
ZDA so bile od začetka procesa oblikovanje resolucije proti in njihov veto je bil znan vnaprej.
Vršilka dolžnosti ameriške veleposlanice Dorothy Shea je pred glasovanjem dejala, da njihov veto ne bi smel biti presenečenje, ker je predlog resolucije nesprejemljiv v tem, kar pove, in v tem, česar ne pove.
"Zelo jasni smo bili, da ne bomo podprli ničesar kar ne obsodi Hamasa in ga ne poziva k razorožitvi," je dejala in kot drugo pomanjkljivost med drugim izpostavila, da predlog resolucija vleče napačne vzporednice med Izraelom in Hamasom.
13.07 Izrael po raketnem napadu obstreljeval jug Sirije
Izraelska vojska je sporočila, da je ponoči obstreljevala jug Sirije kot odgovor na raketi, izstreljeni s sirskega ozemlja. Izraelski obrambni minister Izrael Kac je odgovornost zanje pripisal neposredno sirskemu vodstvu. Damask je zanikal odgovornost in zatrdil, da ne predstavlja grožnje nikomur v regiji.
Po podatkih izraelske vojske sta raketi, ki sta bili v torek izstreljeni s sirskega ozemlja, pristali na nenaseljenem območju na Golanski planoti, ki jo zaseda Izrael, ne da bi povzročili kakršno koli škodo.
V dveh krajih so po navedbah nemške tiskovne agencije dpa izdali opozorilo zaradi napada, o morebitnih žrtvah pa ne poročajo. Odgovornost za raketni napad naj bi sicer prevzela lokalna milica v južni sirski provinci Dara.
Izraelske sile so na izstrelka odgovorile s topniškim ognjem. Granate so zadele kmetijsko zemljišče, je sporočil Sirski observatorij za človekove pravice. Žrtev naj ne bi bilo.
Obrambni minister Kac je v izjavi, ki jo je objavil njegov urad, dejal, da je "sirski predsednik neposredno odgovoren za vsako grožnjo ali ogenj, usmerjen proti državi Izrael", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Sirsko ministrstvo za zunanje zadeve je zanikalo odgovornost za izstreljeni raketi in dejalo, da država "nikoli ni bila in nikoli ne bo grožnja nikomur v regiji". Obenem je priznalo, da skušajo številne skupine destabilizirati regijo s ciljem zasledovanja lastnih interesov.
Potem ko je koalicija islamističnih uporniških skupin decembra lani strmoglavila dolgoletnega sirskega predsednika Bašarja al Asada, je Izrael premaknil svoje sile v demilitarizirano območje pod nadzorom ZN na Golanski planoti in izvedel na stotine napadov na cilje v sosednji državi.
Z napadi po lastnih navedbah poskuša preprečiti, da bi določeno orožje prišlo v roke novih sirskih oblasti, ki jih ima za džihadiste.
13.04 V novih izraelskih napadih na Gazo več mrtvih
V izraelskem napadu na šotor, v katerem so bili nastanjeni razseljeni Palestinci, je bilo blizu Han Junisa na jugu Gaze ubitih najmanj 12 ljudi, je sporočila tamkajšnja civilna zaščita. Drugi lokalni viri poročajo tudi o smrtnih žrtvah novih napadov v mestu Gaza in v Džabaliji.
Med ubitimi v napadu na šotor pri Han Junisu so tudi otroci in ženske, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal tiskovni predstavnik civilne zaščite v Gazi Mahmud Basal.
V napadih po drugih delih oblegane enklave so bili po njegovih besedah ubiti še najmanj štirje ljudje, medtem ko nekateri drugi viri navajajo še višje številke. Po poročanju portala Al Jazeera so napadi terjali skupno 26 življenj, več še v mestu Gaza in v Džabaliji.
Od propada prekinitve ognja marca je Izrael zaostril napade v Gazi. Odtlej je bilo po navedbah palestinskih virov tam ubitih več kot 4000 ljudi, skupno pa od oktobra 2023, ko je v odgovor na napad Hamasa Izrael sprožil vojno, že več kot 54.500.
7.34 Nestalne članice Varnostnega sveta ZN pripravile predlog resolucije o Gazi
Nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov so pod vodstvom Slovenije, Alžirije in Gvajane pripravile predlog resolucije o Gazi, o katerem bodo predvidoma glasovali nocoj. Po napovedih diplomatskih virov bodo ZDA na besedilo predvidoma vložile veto.
Palestinski veleposlanik pri ZN Rijad Mansur je v torek dejal, da se ena od nestalnih članic z ZDA pogaja o besedilu resolucije, kar je bila po navedbah diplomatskih virov Slovenija.
Kljub temu naj bi ZDA še naprej nasprotovale resoluciji, ki zahteva takojšnje, brezpogojno in trajno premirje v Gazi, odpravo omejitev pri dobavah humanitarne pomoči in izpustitev talcev, ki jih od 7. oktobra 2023 v ujetništvu zadržuje Hamas.
Oblikovanje predloga resolucije je minulo sredo na zadnjem zasedanju Varnostnega sveta ZN o Gazi napovedal veleposlanik Samuel Žbogar.
"Velikokrat smo rekli, da nimamo besed. Vendar tega ne moremo ponavljati znova in znova. Imamo jasno odgovornost, da ukrepamo, Varnostni svet pa ne more več stati ob strani. Upamo, da bo pokazal enotnost pri glasovanju o humanitarni resoluciji nestalnih članic, o kateri trenutno razpravljamo," je takrat dejal Žbogar.
Slovenija je kot koordinatorica desetih nestalnih članic Varnostnega sveta ZN zagnala proces oblikovanja nove resolucije, v kateri je med drugim izražena podpora mirovnim prizadevanjem ZDA, Egipta in Katarja, v njem pa je tudi poziv k umiku izraelskih sil iz Gaze in začetku obnove razdejane enklave.
Varnostni svet ZN je zadnjo resolucijo o Gazi potrdil junija lani, ko je šlo za potrditev kasneje propadle prekinitve ognja, dosežene po posredovanju ZDA, Katarja in Egipta.
7.06 V Gazi danes prekinitev razdeljevanja pomoči
"4. junija bodo distribucijski centri zaprti zaradi prenove, reorganizacije in izboljšanja učinkovitosti," je GHF zapisala na družbenem omrežju Facebook. Dodala je, da se bo razdeljevanje pomoči nadaljevalo v četrtek.
Začasno zaprtje centrov je že v torek potrdila izraelska vojska. "Jutri (v sredo, op. p.) je prepovedano potovati po cestah, ki vodijo do distribucijskih centrov, ki veljajo za območja spopadov," je na družbenih omrežjih sporočil njen tiskovni predstavnik Avičaj Adrae.
Civiliste je pozval, naj se centrom ne približujejo, češ da je vstop vanje strogo prepovedan, poročajo tuje tiskovne agencije.
Zaprtje sledi več incidentom v zadnjih dneh, med katerimi naj bi vojska v bližini centrov streljala na civiliste, ki so čakali na pomoč, in jih več deset ubila.
GHF, ki jo podpirajo ZDA in Izrael, sicer velja za sporno organizacijo. Njeno delovanje po oceni Združenih narodov ne izpolnjuje mednarodnih standardov, medtem ko pri palestinskem islamističnem gibanju Hamas menijo, da gre za izraelsko-ameriški mehanizem, ki pomoč izkorišča za razseljevanje prebivalcev razdejane enklave.
