Sobota, 11. 2. 2023, 20.43
1 leto, 8 mesecev
V Franciji znova vre. Bodo protestniki "ustavili Francijo"?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,84
6
Na protestih proti pokojninski reformi je prišlo tudi do spopadov med protestniki in policisti.
V Franciji je danes več deset tisoč ljudi znova protestiralo proti načrtovani pokojninski reformi vlade predsednika Emmanuela Macrona, odvilo se je tudi nekaj stavk, med drugim nenapovedano na pariškem letališču Orly, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Še en dan protestov in stavk so sindikati napovedali za 16. februar.
Zaradi nenapovedane in nepričakovane stavke kontrolorjev na pariškem letališču Orly je prihajalo do zamud, letalske družbe so odpovedale skoraj polovico letov, so danes sporočili iz francoske uprave za civilno letalstvo. V nasprotju s prejšnjimi tremi dnevi protestov sicer s strani sindikatov tokrat ni bilo poziva k vsesplošnim stavkam po vsej državi.
Pol milijona protestnikov v Parizu
Delavski sindikat CGT je sporočil, da je samo v Parizu protestiralo 500 tisoč ljudi, kar je več kot 400 tisoč, kolikor so jih našteli na zadnjih protestih 7. februarja. Notranje ministrstvo, ki običajno navaja precej nižje številke, je medtem po navedbah AFP sporočilo, da je po vsej državi protestiralo 963 tisoč ljudi, v Parizu pa približno 93 tisoč.
Sindikati v primeru neupoštevanja njihovih zahtev grozijo z vsesplošno stavko.
Protesti so potekali tudi v drugih krajih po vsej Franciji, policija je v mestu Rennes na zahodu države uporabila tudi vodne topove. Protestne shode vodijo predstavniki osmih glavnih francoskih sindikatov, ki za zdaj ohranjajo enotnost, katere vlada doslej ni zmogla razbiti.
Grožnja z vsesplošno nacionalno stavko
Sindikati so danes v skupni izjavi zapisali, da bodo 7. marca pozvali k vsesplošni nacionalni stavki, ki bo "ustavila Francijo", če bo vlada "ostala gluha za ljudsko mobilizacijo". Še en dan protestov in stavk so napovedali za 16. februar.
Francozi so tako že četrtič na ulicah izrazili nasprotovanje pokojninski reformi, s katero želi vlada predsednika Emmanuela Macrona dvigniti upokojitveno starost z 62 na 64 let do leta 2030. To je osrednji del pokojninske reforme, ki je tudi najbolj sporen. Minimalna delovna doba za polno pokojnino bi se zvišala z 42 na 43 let.
Vlada vztraja pri reformi
Številni Francozi, ki v pokojninski sistem niso vplačevali dovolj časa, da bi dobili polno pokojnino, sicer že sedaj delajo tudi po 62. letu starosti. Nasprotniki reforme pravijo, da ljudje v številnih napornih poklicih, ki zahtevajo težje fizično delo, le redko lahko delajo dlje. Poleg tega si delavci ne želijo izčrpavati svojega zdravja na delovnem mestu, še dodajajo.
Protesti proti pokojninski reformi v Nantesu, ki so bili 7. februarja letos.
Francoska vlada na drugi strani vztraja pri reformi, saj bi se po njenih navedbah brez tega pokojninski sistem sesul. Pokojninska reforma je bila tudi ena Macronovih osrednjih predvolilnih obljub.
Vladni "bonbončki"
Vlada je poskušala kritike omiliti z obljubo o zvišanju najnižje zagotovljene pokojnine na 1.200 evrov ter dodatkih za upokojence z zdravstvenimi težavami in tiste, ki so opravljali fizično zahtevna dela. Opozicija očita, da gre za "bonbončke" brez pravega učinka.
6