Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
4. 4. 2024,
19.27

Osveženo pred

1 mesec, 3 tedne

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,11

Natisni članek

kolektivna obramba varnost širitev Nata Ukrajina Bruselj obletnica Nato

Četrtek, 4. 4. 2024, 19.27

1 mesec, 3 tedne

Tanja Fajon o pomenu zagotovitve dolgoročne podpore Ukrajini

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,11
Tanja Fajon | Podpora predloga generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga nikakor ne pomeni vmešavanja Nata v konflikt v Ukrajini, je pojasnila ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. | Foto Guliverimage

Podpora predloga generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga nikakor ne pomeni vmešavanja Nata v konflikt v Ukrajini, je pojasnila ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Foto: Guliverimage

Zunanji ministri članic Nata so podprli zamisel o dolgoročni vzdržni pomoči Ukrajini, je danes v Bruslju dejala slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Zagotovitev dolgoročne podpore Ukrajini je podprla tudi Slovenija. Podrobnosti v zvezi s tem naj bi dorekli do julijskega vrha Nata v Washingtonu, je pojasnila.

Kot je dejala ministrica, so na dvodnevnem zasedanju, ki je bilo namenjeno pripravam na vrh Nata julija v Washingtonu, dosegli dober napredek. Glavna tema na vrhu zaveznic bo po pričakovanjih nadaljnja podpora Ukrajini pri soočanju z rusko agresijo in okrepitev te podpore, to vprašanje pa so zunanji ministri obravnavali prvi dan zasedanja.

Slovenija je po njenih besedah podprla zagotovitev dolgoročne podpore Ukrajini. Ministri so na zasedanju po besedah ministrice govorili o "institucionalizaciji dolgoročne vzdržne pomoči Ukrajini" in podprli zamisli generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga o mehanizmu ali misiji, ki bi zagotavljala to dolgoročno vzdržnost. Po srečanju za slovenske dopisnike v Bruslju pa je Fajonova še dejala, da to nikakor ne pomeni vmešavanja Nata v konflikt v Ukrajini.

Pri tem se omenja tudi vzpostavitev posebnega sklada v višini sto milijard evrov, o čemer so v minulih dneh sklicujoč se na diplomatske vire poročali tuji mediji.

Ministrica o podrobnostih v zvezi s tem danes ni govorila, kot je dejala, naj bi to dorekli do vrha v Washingtonu. Po njenih besedah "gre predvsem za to, da imamo neka dolgoročna jamstva s tem mehanizmom tudi za pomoč Ukrajini". Kot so še sporočili z zunanjega ministrstva, je Fajonova v sredini razpravi ministrov pozvala, da se na julijskem vrhu v Washingtonu v razpravo vključi tudi Zahodni Balkan.

"Želja je, da se na vrhu v Washingtonu da zelo jasno zavezo za dolgoročno pomoč tudi s finančnimi sredstvi," je še pojasnila. Kako natančno bodo sredstva razdeljena, je po njenih besedah še stvar dogovora.

Ministrica se je ob robu zasedanja, ki je minilo v znamenju obeležitve 75. obletnice ustanovitve Nata, danes med drugim sestala tudi z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom. Govorila sta o razmerah na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini, pa tudi o pripravah na vrh Nata v Washingtonu ter o krepitvi strateškega dialoga med Slovenijo in ZDA.

Generalni sekretar Nata Stoltenberg je v sredo opozoril, da Ukrajincem na bojišču ne primanjkuje poguma, temveč streliva. Kot je dejal, je treba Ukrajini zagotoviti zanesljivo in dolgoročno predvidljivejšo pomoč, tako da bi se manj zanašali na prostovoljne prispevke in več na trdne večletne zaveze.

Kuleba: Bodite patrioti

Danes je potekalo tudi srečanje Sveta Nato in Ukrajina, ki se ga je udeležil ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba.

Kuleba je opozoril, da Ukrajina potrebuje sisteme zračne obrambe patriot, da bi se branila pred napadi ruskih balističnih raket. "Nočem pokvariti zabave," je dejal Kuleba, potem ko je članicam Nata čestital ob 75. obletnici ustanovitve zavezništva. "Toda moje glavno sporočilo danes bodo patrioti," je dejal na srečanju.

Stoltenberg: ZDA in Evropa so skupaj močnejše

"Danes praznujemo 75. obletnico najmočnejšega, najtrajnejšega in najuspešnejšega zavezništva v zgodovini, Organizacije Severnoatlantske pogodbe – Nata," je dejal Jens Stoltenberg na slovesnosti v Bruslju v navzočnosti zunanjih ministrov 32-članskega zavezništva.

Stoltenberg je v nagovoru poudaril pomen čezatlantskega zavezništva. Evropa po njegovih besedah potrebuje Ameriko za svojo varnost. Pri tem je izpostavil nujnost poštene delitve bremen. Vendar pa tudi Severna Amerika potrebuje Evropo, je dodal.

Stoltenberg je ob tem spomnil, da je bil ob napadih na ZDA 11. septembra 2001 prvič aktiviran 5. člen ustanovne pogodbe zavezništva, ki govori o kolektivni obrambi. ZDA imajo po njegovih besedah več prijateljev in več zaveznikov kot katerakoli druga velika sila.

"Ne verjamem samo v Ameriko. Tako kot ne verjamem samo v Evropo. Verjamem v Ameriko in Evropo skupaj v Natu, ker smo skupaj močnejši in varnejši," je dejal Stoltenberg.

Sedem članic praznuje 20. obletnico

Na današnji slovesnosti so obeležili tudi obletnice pridružitve več držav, ki so v Nato vstopile v okviru več krogov širitve, med drugim 20-letnico vstopa sedmih članic, tudi Slovenije.

Sloveniji članstvo v Natu skupaj s članstvom v EU daje varnost in stabilnost ter tudi priložnost, da spodbujamo stabilnost in varnost v naši neposredni soseščini Zahodnega Balkana, je v svojem nagovoru dejala zunanja ministrica Fajon.

"Nato je zagotovil dodatno platformo za promocijo človekovih pravic, še posebej pravic žensk, in nam dal tudi priložnost za izboljšanje odličnosti Slovenske vojske," je dejala. S tem je Slovenija postala sestavni člen čezatlantske povezave, je še dodala ministrica in ob tem vnovič potrdila zavezanost Slovenije zvezi Nato.

V luči današnje obletnice pa je 75 let obstoja Nata označila za "izjemen dosežek" zavezništva, ki temelji na skupnih vrednotah.

Ustanovna pogodba – redkobeseden dokument

Kot je dejal Stoltenberg, washingtonska pogodba vsebuje samo 14 odstavkov na le nekaj straneh. "Še nikoli ni en sam dokument s tako malo besedami toliko ljudem toliko pomenil – toliko varnosti, blaginje in miru," je dejal Norvežan.

Na današnji dan pred 75 leti je takrat 12 držav, dve severnoameriški in deset evropskih, podpisalo severnoatlantsko pogodbo, s katero je bilo ustanovljeno zavezništvo. Zavezništvo je bilo ustanovljeno ob začetku hladne vojne in okrepljenih napetosti med Zahodom in Sovjetsko zvezo.

Nato je danes največje obrambno zavezništvo na svetu, v katerem je 30 evropskih in dve severnoameriški državi. Kot zadnja se je zavezništvu marca pridružila Švedska.

Jens Stoltenberg, generalni sekretar, Nato
Novice Stoltenberg: Ukrajina ima nujne potrebe, na mizi sto milijard evrov težak predlog
nato
Novice Mineva 75 let od ustanovitve zveze Nato
Eurofighter
Novice Italijanski lovci prestregli ruska letala v Baltskem morju
Ukrajina, vojaki
Novice Nemški strokovnjaki: Članice Nata svoje vojake lahko napotijo v Ukrajino
Ne spreglejte