V Avstriji v tovornjaku našli razpadajoča trupla migrantov (video)

Države bi morale biti v begunski krizi solidarne, bremena pa bi si morale porazdeliti pravično, so danes ob koncu konference o Zahodnem Balkanu na Dunaju poudarili nemška kanclerka Angela Merkel, njen avstrijski kolega Werner Faymann in visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini.

Kvote za sprejem beguncev Merklova je izpostavila nujnost čimprejšnjega dogovora o pravični kvoti za sprejem beguncev. Dodala je, da je begunsko krizo treba reševati v duhu solidarnosti, tako kot vse dozdajšnje krize od finančne naprej.

Nemška kanclerka je ob tem omenila tudi problem velikega števila prosilcev za azil z Zahodnega Balkana, s katerim se v zadnjem času srečuje Nemčija. Kot je dejala, so se strinjali, da so države, ki se že približujejo EU, že varne in zato te niso podlaga za prošnje za azil.

Treba je upoštevati načelo humanitarnosti in solidarnosti Cerar je na konferenci izrazil upanje, da bodo na evropski ravni našli skupno rešitev, pri čemer bodo upoštevali tako načelo humanitarnosti kot načelo solidarnosti, seveda ob upoštevanju integracijskih sposobnosti držav. Slovenija se po njegovih besedah zaveda, kaj se dogaja, in je integracijske kapacitete pripravljena povečevati do te mere, kjer bo lahko država še nemoteno delovala. Je pa treba biti pozoren tudi na varnostna vprašanja, ki se v zvezi s tem pojavljajo, je opozoril premier.

Varnostni vidiki Glede begunske krize, ki je bila spričo aktualnosti v ospredju današnje konference, je zunanji minister Erjavec ocenil, da smo pred velikim izzivom. "Jutri, ko bomo imeli sejo vlade in bomo razpravljali o tem, bo treba poleg humanitarnega vidika in vseh tehničnih možnosti, ki jih bomo morali zagotoviti za morebiten sprejem beguncev, zelo dobro premisliti glede varnosti," je opozoril.

Pojasnil je, da se je danes pogovarjal tudi z makedonskim zunanjim ministrom Nikolo Poposkim, ki mu je povedal, da so med prišleki odkrili tudi nekatere, ki jih povezujejo s terorizmom. "Tako da bo treba zelo natančno identificirati vsakega migranta in begunca, s čimer pa ne bi želeli stigmatizirati migracij in beguncev," je dejal.

Za begunce je treba poskrbeti v izvornih državah Vodja avstrijske diplomacije Sebastian Kurz je o Zahodnem Balkanu poudaril pomembnost tega, da pozornost usmerimo tudi na t. i. balkansko pot, po kateri v Evropo prihajajo begunci, potem ko smo bili do zdaj večinoma pozorni na sredozemsko pot.

Kurz meni, da potrebujemo skupen evropski odgovor na to krizo, sicer bo vse več držav skušalo krizo rešiti po svoje, kot že delata Madžarska in Danska. Predlagal je, da bi za begunce poskrbeli že v izvornih državah in vzpostavili zaščitna območja.

Nujnost evropske solidarnosti Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je poudaril, da morajo članice EU zaščititi tiste, ki so na begu, in jim ponuditi humanitarno pomoč. Ponovil je tudi nujnost evropske solidarnosti z najbolj obremenjenimi članicami in se zavzel za pravično porazdelitev beguncev, brez katere se bo zmanjšala tudi gostoljubnost v državah, ki jih zdaj sprejmejo največ.

Evropski komisar za širitev in sosedsko politiko Johannes Hahn je spomnil, da v evropski soseščini živi 25 milijonov beguncev, med njimi Sirci, Palestinci, Ukrajinci in migranti iz Severnega Kavkaza.

"Srbija plačuje, ker EU nima strategije" "Gre za selitev narodov," je bil oster srbski zunanji minister Ivica Dačić, ki je poudaril, da je Srbija tako kot Makedonija tranzitna država, a nosi veliko breme. "K nam prihajajo migranti iz EU in odhajajo v EU," je dejal in vprašal, kako bo Unija rešila to vprašanje. "Ker v EU nimate ustrezne strategije, plačujemo mi," je bil kritičen.

Po Dačićevih besedah v Srbijo in Makedonijo vsak dan pride okoli dva tisoč beguncev, za katere se trudijo kar najbolje poskrbeti. "A v Srbiji je že 44 tisoč beguncev iz prejšnjih vojn in 220 tisoč notranje razseljenih s Kosova." "Torej imamo več begunskih kriz in ne moremo se ukvarjati le z njimi, to bi bilo nepravično do naših ljudi."

Kurz kritičen do Grčije Na poseben položaj Makedonije v begunski krizi kot nečlanice Unije, v katero prihajajo begunci iz EU, je opozoril tudi vodja makedonske diplomacije Nikola Poposki. "To, da iz EU prihajajo begunci v nečlanico, je sramotno," je poudaril Kurz in pozval k ukrepanju. Pri tem je bil posebej kritičen do Grčije, ki begunce kar z avtobusi vozi na mejo z Makedonijo.