Ponedeljek, 8. 9. 2025, 19.20
17 ur, 36 minut
Na dunajskih šolah več muslimanov kot kristjanov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,04
Na dunajskih šolah je po zadnjih podatkih 41,2 odstotka otrok, ki se opredeljujejo kot muslimani, z 34,5 odstotka pa jim sledijo kristijani.
Podatki dunajske mestne uprave za preteklo šolsko leto kažejo, da otroci islamske veroizpovedi predstavljajo največjo versko skupino v dunajskih osnovnih in srednjih šolah.
Prav podatek, da dunajske osnovne in srednje šole obiskuje večje število otrok muslimanske veroizpovedi kot kristjanov, je ponovno odprlo razpravo o integraciji, skupnih vrednotah in vlogi šol v večkulturni družbi, je poročal Der Standard.
Po podatkih urada dunajske izvršne mestne svetnice za izobraževanje, mladino, integracijo, preglednost in dunajske trge Bettine Emmerling iz liberalne stranke Neos je v šolah, ki jih obiskuje približno 112.600 otrok (od osnovnih in srednjih šol do poltehničnih in šol za otroke s posebnimi potrebami), 41,2 odstotka učencev, ki se opredeljujejo kot muslimani. To je skoraj dve odstotni točki več kot lansko leto, ko je bilo takih učencev 39,4 odstotka.
Muslimanom sledijo kristjani in otroci, ki ne pripadajo nobeni verski skupnosti
Kot kažejo podatki, kristjani zdaj skupaj predstavljajo 34,5 odstotka učencev, od tega jih je 17,5 odstotka rimskokatoliških in 14,5 odstotka pravoslavnih. Približno 23 odstotkov otrok je brez verske pripadnosti, med manjšinske skupine pa spadajo budisti (0,2 odstotka), judje (0,1 odstotka) in druge religije (0,9 odstotka).
Emmerling je pozdravila versko in kulturno raznolikost Dunaja ter poudarila, da mesto spodbuja dialog med skupnostmi. Ob tem je opozorila tudi na rezultate raziskav, ki kažejo, da so mladi muslimani na Dunaju v povprečju vernejši in pogosteje izražajo diskriminatorna stališča. "Nihče na Dunaju ne bi smel svojega načina življenja utemeljiti na fundamentalistični interpretaciji verskih besedil, ki je sovražna do žensk, manjšin, države ali demokracije," je Emmerling povedala avstrijski tiskovni agenciji APA.
Nov obvezni predmet: "Življenje v demokraciji"
Dodala je, da so antisemitizem, sovražnost do LGBTIQ oseb in odpor do enakosti spolov pogostejši predvsem med mladimi muslimani. Kot rešitev za te izzive je Emmerling predlagala uvedbo novega obveznega šolskega predmeta Življenje v demokraciji, ki bi ga začeli poučevati v osnovni šoli. Povedala je, da je cilj predmeta, da se vsi otroci – ne glede na vero ali poreklo – skupaj učijo o človekovem dostojanstvu, demokratičnih vrednotah in medsebojnem spoštovanju.
"Demokracijo, vrednote in etiko je treba poučevati na skupni osnovi," je dejala Emmerling in pozdravila predlog ministra za izobraževanje iz stranke Neos Christopha Wiederkehra, da se predmet uvede v nacionalni učni načrt. Po njenih besedah so prav zgodnja šolska leta najpomembnejša za pridobivanje znanja o raznolikosti, vključenosti in medsebojnega spoštovanja.
