Uvedba drahme: se lahko Grki kaj naučijo od Slovencev?

Po petkovem srečanju evrskih finančnih ministrov v latvijski prestolnici Rigi je jasno, da rešitve grške dolžniške krize še ni in da sta EU in grška vlada Aleksisa Ciprasa še vedno precej narazen. Evrske države, Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad (IMF) še vedno niso zadovoljni z grškimi predlogi reform, ki so pogoj za tujo pomoč egejski državi. Toda časa je vse manj, saj Grkom zmanjkuje denarja.

Koliko denarja še ima Grčija? V tujini nihče ne ve natančno, koliko časa bodo Grki še lahko izpolnjevali svoje obveznosti do mednarodnih upnikov. Vprašanje, ki muči evropske centralne bankirje, vladne ministre in IMF, pa je: ali lahko Grčija ostane v evroobmočju tudi po bankrotu in koliko časa?

Centralni bankirji in vlade preigravajo različne scenarije, kaj se lahko zgodi. Kot piše nemški tednik Der Spiegel, so se še najbolj v izdelavo scenarija po morebitnem grexitu zatopili strokovnjaki IMF.

Zaščitni zid okoli šibkejših evrskih držav v primeru grexita Ti so prepričani, da je kriza v primeru grexita obvladljiva. V evroobmočju (reševalni mehanizem ESM in kvantitativno sproščanje Evropske centralne banke) je dovolj denarja, da se izdela tako imenovani zaščitni zid, ki bo branil najranljivejše evrske države (Portugalsko, Španijo, Irsko …) pred napadi špekulantov v primeru grexita.

Veliko težje bo za samo Grčijo, ki ji v primeru izstopa iz evroobmočja in ponovne uvedbe nacionalne valute drahme grozi panika med vlagatelji, podjetniki in potrošniki. To bo povzročilo še dodaten drastičen padec vrednosti drahme. Izbruhne lahko hiperinflacija.

Namesto evrov zadolžnice Kot menijo strokovnjaki IMF, lahko Grki preprečijo hiperinflacijo le, če bo imela grška centralna banka konkreten cilj glede inflacije in bo pripravljena ta cilj uveljaviti z drastičnimi ukrepi (na primer s povečanjem obrestnih mer). Poleg tega bo morala grška vlada izvajati še varčevalno politiko.

Ko oziroma če bo grški državi zmanjkalo denarja za poplačilo tujih posojil (to naj bi bilo najpozneje letos poleti), bo grška država po predvidevanjih ECB začela namesto evrov dobaviteljem (to je podjetjem, ki oskrbujejo državo), upokojencem in uradnikom izdajati zadolžnice. Zadolžnice bodo postale vzporedna valuta S temi zadolžnicami se bo dalo plačati račun za plin in elektriko ter jih uporabljati za nakupe. S tem bodo postale zadolžnice plačilno sredstvo, Grčija pa bo s tem dejansko uvedla vzporedno valuto. Te zadolžnice bodo nominirane v evrih, vendar bodo na trgu dejansko vredne manj od svoje nominalne vrednosti.

Kot piše Reuters, bo po izračunih ECB grška vlada okoli tretjino svojih obveznosti namesto v evrih izplačala v zadolžnicah. Te zadolžnice so lahko samo začasna rešitev, le za nekaj mesecev. Po prvih izdajah zadolžnic (finančni strokovnjaki jih imenujejo s kratico IOU – "I owe you" oziroma slovensko "dolžan sem ti") bodo grški varčevalci hoteli dvigniti z bank vse svoje evrske prihranke.

Zaprte grške banke Če bo grška država hotela to preprečiti, bo morala zapreti banke in uvesti nadzor nad pretokom kapitala. Ena od možnosti je tudi tako imenovana ciprska rešitev: del hranilnih vlog bi se spremenilo v lastniški delež. Varčevalci bi tako postali solastniki bank.

Tudi po uvedbi zadolžnic v primeru grškega bankrota bo po scenarijih IMF in ECB še vedno mogoča vrnitev k evru, in sicer če bo grška vlada (Ciprasova ali morebitna nova) popustila ter uvedla reforme in varčevalne ukrepe. Če ne, bo kriza v Grčiji še hujša.