Sreda, 4. 9. 2024, 22.47
2 uri, 29 minut
Usodni poljub: kaj vse počne Putin, da ne bi izgubil oblasti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Ruski predsednik za zdaj uspešno sedi na več stolih hkrati. Po eni strani se poskuša prikazati kot odločen zagovornik krščanstva in tradicionalnih vrednot, ker upa, da bo tako pridobival naklonjenost evropske ter ameriške nacionalno-konservativne desnice, po drugi se poskuša prikupiti muslimanom v Rusiji in drugod po svetu s poljubljanjem Korana.
Ruski predsednik Vladimir Putin ima številne privržence med pripadniki evropske in ameriške desnice (spomnimo se le na Viktorja Orbana, Mattea Salvinija, Marine Le Pen, Geerta Wildersa, avstrijske svobodnjake, AfD in Maga republikance). Na nacionalno-konservativni desnici, ki je med drugim ostra nasprotnica množičnega priseljevanja muslimanov, Putina pogosto vidijo kot zagovornika tradicionalnih vrednot ter borca za krščanstvo in krščansko Evropo.
Putinovo poljubljanje Korana
Zato je verjetno številne na desnici neprijetno presenetilo nedavno Putinovo javno poljubljanje Korana. Dogodek se je zgodil 22. avgusta v na novo odprti mošeji v Čečeniji na jugu Ruske federacije. Koran je najprej poljubil voditelj Čečenije in Putinov zvesti sodelavec Ramzan Kadirov, nato še ruski predsednik.
A ta dogodek je bil presenečenje le za slabe poznavalce Putinove politike. Dejstvo je, da v Rusiji, ki šteje okoli 144 milijonov prebivalcev, živi od 14 do 25 milijonov muslimanov (ni uradnega točnega števila).
Bo leta 2035 skoraj vsak tretji prebivalec Rusije musliman?
Pri tem gre za prebivalce muslimanskih delov Ruske federacije (Tatari in kavkaški muslimani, kot so Čečeni) ter tudi za delavce iz srednjeazijskih muslimanskih držav na območju nekdanje Sovjetske zveze, kot sta Uzbekistan ali Tadžikistan.
Putin je leta 2015 v Moskvi odprl največjo mošejo v Rusiji. Na odprtje je med drugim povabil tudi turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana in voditelja Palestincev na Zahodnem bregu Mahmuda Abasa.
Velik ruski mufti, Tatar Ravil Gajnetdin, je večkrat napovedal, da bo do leta 2035 v Rusiji približno 30 odstotkov prebivalstva islamske veroizpovedi, piše hrvaški medij Index.
Ob koncu komunizma sto mošej, danes jih je več kot osem tisoč
V času komunistične Sovjetske zveze je oblast, ki je prisegala na ateizem, zelo strogo omejevala vse religije in verske skupnosti. Po zlomu komunizma se je v Rusiji islamska vera razcvetela. V zadnjih 30 letih se je število mošej povečalo za 80-krat. Ob razpadu Sovjetske zveze je bilo v Rusiji le okoli sto mošej, danes jih je več kot osem tisoč.
Leta 2012 je nekaj tisoč protestnikov ustavilo gradnjo velike mošeje v Moskvi. Zaradi tega so izbruhnili protesti v Tatarastanu, republiki znotraj Ruske federacije, kjer živi veliko muslimanov tatarske narodnosti. Protestniki so napadli nekaj pravoslavnih cerkev v republiki, ki so jih pozneje obnovili, tudi z denarno pomočjo Tatarov. Leta 2014 je Putin skupaj z Gajnetdinom odprl do zdaj največjo mošejo v Moskvi in Rusiji ter eno največjih v Evropi.
Vzpon islamskega radikalizma
Vzpon je doživel tudi islamski radikalizem. Tako je leta 1994 Čečenija razglasila neodvisnost od Ruske federacije in postala islamska država. Med letoma 1994 in 1996 je potekala prva čečenska vojna, med letoma 1999 in 2009 pa druga čečenska vojna.
Putin ob 20. obletnici terorističnega napada in zajetja talcev v osnovni šoli v Beslanu v Severni Osetiji na jugu Rusije. Potem ko so zajete talce, te so zajeli čečenski separatisti, skušale osvoboditi ruske varnostne sile, je umrlo 334 ljudi, od tega 186 učencev. Uničena šola je zdaj postala muzej.
Na koncu je Rusija zatrla čečenski upor, a hkrati omogočila oblast Ahmatu Kadirovu (in pozneje njegovemu sinu Ramzanu). Čečenija je tako nekakšna Putinu zvesta islamska država znotraj Rusije. Drugače povedano, sporočilo Kremlja ruskim muslimanom je, da jih ne bo zatiral, razen če ne bodo s svojimi dejanji ogrožali enotnosti Ruske federacije.
Krvavi teroristični napadi islamskih skrajnežev
Še zlasti med drugo čečensko vojno so se zgodili številni teroristični napadi, med drugim napad in zajetje talcev v gledališču Dubrovka v Moskvi leta 2002 ter napad in zajetje talcev na šoli v Beslanu leta 2004 (na koncu je umrlo 334 ljudi, od tega 186 učencev).
Zadnji krvavi napad islamskih teroristov se je zgodil marca letos, ko so pripadniki Islamske države Horasan, po rodu Tadžiki, napadli koncertno dvorano v predmestju Moskve in ubili 145 ljudi.
Razlogi v ozadju Putinovega poljuba
Putinov obisk Čečenije 22. avgusta letos (to republiko je obiskal po 13 letih) in poljubljanje Korana sta brez dvoma povezana s trenutnim potekom vojne v Ukrajini. Putinov obisk se je zgodil nekaj dni po uspešni ukrajinski ofenzivi v ruski regiji Kursk.
Za Putina je v času vojne v Ukrajini in merjenja moči z Zahodom zelo pomembno, da ima čim več podpore v islamskem svetu. Njegovo poljubljanje Korana so tako številni muslimani po svetu verjetno pozitivno sprejeli. Velik zaveznik Rusije je islamska republika Iran. Na fotografiji: srečanje Putina z zdaj že pokojnim iranskim predsednikom Ebrahimom Raisijem.
Čečenijo je Putin obiskal, da bi ohranil čečensko motivacijo za boj proti Ukrajini. Ne pozabimo, da se proti Ukrajincem bojujejo številni Kadirovu zvesti Čečeni (po drugi strani se nekateri Čečeni bojujejo tudi na ukrajinski strani).
Kot piše Index, je notranja varnost zaradi vojne proti Ukrajini močno omajana. Poljubljanje Korana naj bi bil tako poskus Putina in Kadirova, da javnosti pokažeta zavezništvo med Rusi in muslimani v Ruski federaciji.
