Torek, 18. 6. 2024, 13.28
6 mesecev
Vsi so pričakovali besno Putinovo maščevanje. Za zdaj se ni zgodilo nič.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,86
Po terorističnem napadu islamskih skrajnežev v moskovskem predmestju 22. marca letos, ki je zahteval veliko število žrtev (posnetki napada so se kmalu razširili po svetovnem spletu) ter spravil Ruse v šok in jezo, so številni pričakovali veliko Putinovo maščevanje. A kakšnega velikega napada na teroristično organizacijo Islamska država - Horasan, ki je prevzela odgovornost za napad, za zdaj ni bilo.
Nedavni upor islamskih skrajnežev v zaporu v Rostovu ob Donu, ki so ga sicer kmalu zadušili, je znova opozoril na že dolgoletne ruske težave z islamskim terorizmom. Te težave so za zdaj v senci vojne v Ukrajini. Tudi Kremelj skuša – iz različnih razlogov – to nevarnost čim manj poudarjati.
Skoraj tri mesece je že od strelskega pohoda štirih pripadnikov teroristične organizacije Islamska država - Horasan v koncertni dvorani v moskovskem predmestju, v katerem je umrlo 145 civilistov, več kot 550 pa je bilo ranjenih.
Putin skuša napad povezati z Ukrajino
Ruske varnostne sile so napadalce s tadžikistanskim državljanstvom hitro ujele in jih – kot so kazali posnetki – pri zaslišanju tudi telesno mučile, zaradi česar je protestiral tadžiški zunanji minister Sirodžidin Muhridin.
Odgovornost za napad na koncertno dvorano je hitro prevzela zgoraj omenjena teroristična organizacija Islamska država - Horasan, ki je srednjeazijska podružnica Islamske države. A kljub temu je ruski predsednik Vladimir Putin napadalce skušal – pričakovano – povezati z Ukrajino.
Lukašenko spravi Putina v zagato
Tako je dejal, da so ruski varnostni organi teroriste ujeli, ko so hoteli ti zbežati v Ukrajino. S tem je namignil, da je krvavi napad na civiliste nekako povezan s Kijevom, kar pa so Ukrajinci odločno zanikali.
Obiskovalci Crocus City Halla v moskovskem predmestju so bili 22. marca letos tarča napada islamskih skrajnežev. Po ruskih podatkih je zaradi napada umrlo 145 ljudi, 551 pa je bilo ranjenih. Šok v Rusiji po napadu je bil podoben šoku, ki so ga 11. septembra 2001 zaradi napada Al Kaide na New York in Pentagon doživeli Američani ali 7. oktobra lani zaradi napada Hamasa Izraelci, a kakšne velike ruske povračilne akcije proti islamistom za zdaj ni bilo.
V zagato je Putina (nehote ali namenoma?) hitro spravil njegov beloruski zaveznik Aleksander Lukašenko, ki je dejal, da so hoteli napadalci najprej zbežati iz Rusije v Belorusijo, a tega niso mogli storiti, ker je belorusko-rusko meja preveč zastražena.
Teorije zarote o napadu na dvorano
Po napadu so se pojavile tudi teorije, da je Kremelj sam insceniral napad, da bi tako spodbudil rusko podporo vojni proti Ukrajini in olajšal nove mobilizacije v rusko vojsko. Pričakovanja so tudi bila, da bodo ruski napadi na Ukrajino postali še silovitejši in bolj uničujoči.
Islamska država Horasan, včasih imenovana tudi IS-Horasan (ang. IS-Khorasan) ali ISKP, je regionalna podružnica večje militantne skupine Islamska država, ki si je pripisala odgovornost za napad na koncertno dvorano, v katerem je bilo ubitih 137 ljudi.
Horasan, po katerem si je nadela ime osrednjeazijska veja Islamske države, je ime za zgodovinsko regijo, ki obsega ozemlje Afganistana in Tadžikistana ter dele ozemlja Pakistana, Irana, Turkmenije, Uzbekistana in Kirgizije.
Teorije zarote, da je Kremelj sam v ozadju napada na obiskovalce v koncertni dvorani, imajo podlago v trditvah, da je ruska notranja obveščevalna služba FSB (njen nekdanji vodja je bil tudi Putin) septembra 1999 sama izvedla niz bombnih napadov na stanovanjske bloke po Rusiji (pri tem je umrlo nekaj več kot tristo ljudi), da bi tako spodbudila Ruse k novi vojni proti uporniški republiki Čečeniji.
Teroristični napad ni spremenil ruske dinamike napadov na Ukrajino
Čečeni so zanikali povezave z napadi, a je Putin, ki je bil tedaj ruski premier, 23. septembra 1999 sprožil drugo čečensko vojno, zaradi česar je postal izjemno priljubljen med Rusi in naslednje leto prvič zmagal na predsedniških volitvah.
Napad na koncertno dvorano v moskovskem predmestju so izvedli štirje državljani Tadžikistana, ki so na neoborožene obiskovalce hladnokrvno streljali z avtomatskim orožjem. Napadalce so kmalu ujeli in med zaslišanjem glede na njihov videz tudi mučili. Na fotografiji s sodišča je eden od napadalcev, Saidakrami Murodali Račabalizoda, ki ima podplutbe in poškodovano, morda odrezano uho. Rusi naj bi aretirali tudi nekaj njihovih pomagačev, ki pa niso neposredno sodelovali v množičnem pobijanju obiskovalcev.
A če zdaj pogledamo nazaj v te tri mesece po napadu Islamske države Horasan, lahko ugotovimo, da ta ni bistveno vplival na rusko dinamiko napadov na Ukrajino. Tudi vsesplošne mobilizacije ni bilo.
Skuša Kremelj napad čim prej potisniti iz javne zavesti?
Zdi se tudi, da je Kremelj sam krvavi napad v moskovskem predmestju skušal čim prej pozabiti. Šele nekaj mesecev načrtovani in dobro pripravljeni upor islamskih skrajnežev, ki so bili zaprti v zaporu v Rostovo ob Donu (menda med njimi ni napadalcev iz letošnjega marca), je temo islamskega terorizma znova spravil na javno površje.
Kot je znano, je šest zaprtih islamistov zajelo dva ruska paznika v zaporu. Ruske varnostne sile so pozneje ubile vseh šest islamistov in menda osvobodile talce. Drugi podatki kažejo, da so bile morda žrtve tudi med talci, ki so jih zajeli islamisti.
Nacionalistični blogerji udrihajo po ruski oblasti
Kot piše švicarski medij Watson, so zlasti ruski ultranacionalistični blogerji, ki večinoma pišejo o vojni v Ukrajini, po uporu zapornikov začeli udrihati po ruski oblasti, da ni sposobna zatreti islamskega ekstremizma v Rusiji. Pišejo tudi, da se lahko islamizem brez težav širi po Rusiji.
V nedeljo, 16. junija, je šest z noži oboroženih islamistov v zaporu v ruskem mestu Rostov dva paznika zajelo kot talca. Varnostne sile so islamiste še isti dan ubile. Dogodek je sprožil graje Rusov na ruske oblasti, ker te očitno ne morejo zatreti islamističnega terorizma.
Graje letijo tudi na pomanjkljiv nadzor v zaporih, saj naj bi islamisti pred uporom v zapor brez težav pretihotapili nože in zastave Islamske države.
Vzgibi islamistov za napade na Rusijo
Rusija je tarča Islamske države verjetno zaradi več razlogov: dejstvo je, da je Islamska država Horasan sovražnica talibanskega režima v Afganistanu, Moskva pa talibane podpira. Rusija je leta 2015 tudi priskočila na pomoč sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu in se v sirski državljanski vojni bojevala proti Islamski državi.
Zamere morda segajo še dlje v preteklost. Tako so napadi islamistov morda tudi maščevanje zaradi dveh ruskih krvavih vojn proti Čečeniji (v času te vojne so po Rusiji teroristične napade izvajali Čečeni), v zgodovinskem spominu islamistov pa je morda tudi vojna Sovjetske zveze proti mudžahidom v Afganistanu v 80. letih preteklega stoletja.
Se Rusija izogiba vojni z islamisti?
Islamska država je torej napovedala vojno Rusiji, a zdi se, da ta noče te vojne. Razlogov za to je verjetno več. Prvi je, da je Rusija zdaj popolnoma osredotočena na vojno z Ukrajino in nima moči še za kakšno vojno. Vprašanje je tudi, kakšna in kako uspešna bi bila ta vojna proti islamistom.
Vladimir Putin, ki čečenskega voditelja Ramzana Kadirova med vojno v Ukrajini uporablja kot nekakšnega ruskega piarovca za islamski svet, trenutno očitno noče ali ne more iti v večji spopad z islamisti.
Napadalci v koncertni dvorani so Tadžiki, a malo verjetno je, da bo zato Rusija zdaj napadla Tadžikistan, s katerim sploh nima ozemeljskega stika. Omrežje Islamske države je poleg tega težko ulovljivo in ga ni mogoče preprosto uničiti z bombardiranjem.
Strah pred novo vojno na Kavkazu?
Rusija, ki ima zelo močno muslimansko manjšino, si verjetno v tem trenutku tudi ne želi kakšnega konflikta s srednjeazijskimi muslimanskimi državami, ki so bile nekdaj del Sovjetske zveze, še manj pa si želi v času vojne z Ukrajino kakšne nove vojne na jugu evropske Rusije v kavkaških muslimanskih republikah.
Tudi piarovsko gledano spopad z Islamsko državo za Kremelj ni koristen. V času vojne z Ukrajino se namreč skuša Rusija prebivalcem svetovnega Juga (velik del tega dela sveta predstavljajo večinsko muslimanske države) pokazati kot njihova zaveznica, ki se v Ukrajini bojuje proti pokvarjenemu, kolonizatorskemu in satanističnemu Zahodu.
Putin želi podporo islamskega sveta
Ne pozabimo, da v času vojne v Ukrajini Kremelj skuša islamski svet nagovarjati tudi s pomočjo čečenskega predsednika Ramzana Kadirova, ki je z moskovskim dovoljenjem republiko Čečenijo znotraj Ruske federacije spremenil v nekakšno islamsko državo. Večji konflikt z islamisti in muslimani znotraj Rusije za Moskvo v času vojne v Ukrajini torej ni koristen.
