Nedelja, 29. 12. 2024, 22.41
3 dni, 1 ura
Umrl je nekdanji ameriški predsednik Jimmy Carter
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,34
James Earl Carter se je rodil 1. oktobra 1924 v kraju Plains v Georgii. Bil je prvi ameriški predsednik, ki je bil rojen v pravi bolnišnici.
Nekdanji predsednik ZDA in Nobelov nagrajenec za mir Jimmy Carter je umrl v nedeljo popoldne na svojem domu v Plainsu v Georgii, star 100 let, po navedbah francoske tiskovne agencije AFP danes poročajo ameriški mediji. Kot navajajo, je Carter od skromnih začetkov na podeželju Georgie vodil državo med letoma 1977 in 1981.
Najstarejši še živeči ameriški predsednik
The Washington Post in Atlanta Journal-Constitution sta povzela navedbe Carterjevega sina Chipa, da je umrl po skoraj dveh letih v hospicu.
Demokrat Jimmy Carter je bil najstarejši še živeči nekdanji predsednik ZDA. Bolj kot zaradi dela v Beli hiši so ga po svetu cenili za tisto, kar je naredil po izteku svojega edinega predsedniškega mandata. Leta 2002 je dobil Nobelovo nagrado za mir.
James Earl Carter se je rodil 1. oktobra 1924 v kraju Plains v Georgii. Bil je prvi ameriški predsednik, ki je bil rojen v pravi bolnišnici, kjer je njegova mama delala kot medicinska sestra.
Jimmy Carter na tiskovni konferenci leta 1977.
Odraščal je v revnem okolju in se je v mladosti na rasno ločenem ameriškem jugu igral s temnopoltimi otroki. Ko je leta 1971 prevzel položaj guvernerja Georgie, je nemudoma naznanil, da je čas rasne segregacije minil, in s tem neprijetno presenetil številne svoje bele podpornike, ki so med kampanjo v njem videli steber obrambe nadvlade belcev nad temnopoltimi.
Carter je srednjo šolo končal v Plainsu, tam je igral košarko, leta 1941 pa se je vpisal na mornariško akademijo in po diplomi služboval na podmornicah. Vojaško kariero je končal s činom poročnika mornarice. Še prej je leta 1946 poročil tri leta mlajšo Rosalynn Smith.
Po mornarici je šel domov gojit kikiriki in se spustil v politiko. Od leta 1963 do leta 1967 je bil državni senator v Georgii, od leta 1971 do leta 1975 pa guverner Georgie. Zaradi omejitve mandata za ta položaj ni mogel več kandidirati in leta 1976 se je spustil v tekmo za predsednika ZDA. Na volitvah je premagal republikanca Geralda Forda, ki so mu Američani še vedno zamerili, da je pomilostil predhodnika Richarda Nixona.
Predsednik, ki je državo vodil v času serijskih kriz
Carterja se Američani najbolj spomnijo kot predsednika, ki je vodil državo v času krize s talci v Iranu, v času visoke inflacije, pomanjkanja bencina in energetske krize. To so bile okoliščine, na katere ni mogel vplivati, za poraz proti republikancu Ronaldu Reaganu leta 1980 pa je bil kriv tudi ponesrečen poskus osvoboditve talcev.
Jimmy Carter je bil najstarejši še živeči nekdanji predsednik ZDA.
Kriza s talci v Teheranu je trajala 444 dni, od konca leta 1979 pa vse do Reaganove prisege 20. januarja 1981, ko je Iran dosegel svoje s Carterjevim porazom. Reaganova vlada je kasneje Iranu prodajala orožje, denar od prodaje pa skrivaj namenila za nakup orožja desničarjem v Nikaragvi.
Dosežki, uspehi in odločitve Carterja
Po drugi strani pa v zgodovini ostaja zapisano njegovo uspešno posredovanje med Egiptom in Izraelom, katerega sad je bil sporazum iz Camp Davida. V predsedniško letovišče Camp David je septembra 1978 pripeljal egiptovskega predsednika Anvarja Sadata in izraelskega premierja Menahema Begina, ki sta sklenila sporazum o medsebojnem državnem priznanju, Palestinci pa so dobili nekaj avtonomije na Zahodnem bregu in v Gazi.
Predvsem republikanci so mu kasneje zelo zamerili, da je s Panamo leta 1977 sklenil sporazum o predaji Panamskega kanala Panami do leta 2000.
S sovjetskim voditeljem Leonidom Brežnjevom je leta 1979 podpisal sporazum o zmanjševanju strateške jedrske oborožitve SALT II, ki pa je bil zamrznjen, ko je Sovjetska zveza istega leta zavzela Afganistan.
Carter je uvedel sankcije v obliki prepovedi izvoza žita v Sovjetsko zvezo in vodil zahodni bojkot poletnih olimpijskih iger leta 1980 v Moskvi. Sovjetski blok se je maščeval tako, da jih ni bilo na igre v Los Angelesu štiri leta kasneje.
Carter je bil edini predsednik doslej, ki v svojem mandatu ni imenoval nobenega vrhovnega sodnika. Ustanovil pa je dve ministrstvi - za energijo in izobraževanje.
Jimmy Carter leta 1980 ob oznanilu, da uvaja sankcije zoper Iran, ker je ta zajel ameriške talce.
Znan je tudi po deregulaciji pivovarske industrije leta 1979. Od takrat se lahko v ZDA prvič od leta 1920 hmelj in slad prodajata zasebnim majhnim pivovarjem.
Carter se je zavzemal za zdravstveno reformo, a je načrte o tem udejanjil šele Barack Obama, veliko je moraliziral in varčeval z energijo. Zaradi varčevanja s kurjavo je v Beli hiši nosil puloverje, nanjo pa je dal namestiti sončne celice.
Bil je osebni prijatelj Elvisa Presleyja in nikoli ni odstopil od prepričanja, da je leta 1969 na nebu videl neznani leteči predmet iz vesolja.
Leta 1982 je z ženo Rosalynn ustanovil Carterjev center, ki je pomagal ljudem v 80 državah sveta, aktiven je bil v organizaciji Habitat for Humanity, ki po svetu gradi hiše za reveže, do pred nekaj leti je učil verouk v baptistični cerkvi Maranatha ter predaval na univerzi Emory, kjer je leta 2019 dobil naziv rednega profesorja.
Po svetu je posredoval za mir in osvoboditev talcev. Nobelovo nagrado za mir je leta 2002 dobil tudi zaradi glasnega nasprotovanja vojni proti Iraku, na katero se je vlada Georgea Busha mlajšega takrat še pripravljala.
Bil je prvi predsednik ZDA, ki je obiskal podsaharsko Afriko, in sicer je bil leta 1978 v Nigeriji.
Bil je tudi prvi, ki je moral pričati pod prisego v preiskavi, katere predmet je bil. A preiskava sumljivih posojil njegovemu podjetju kikirikija ni razkrila nepravilnosti.
Carter je napisal več knjig, pisal je celo poezijo, dobil je tri grammyje, in sicer v kategoriji besednih albumov za branje svojih knjig.
Z ženo Rosalynn sta imela tri sinove in hčerko ter 12 vnukov in 13 pravnukov.
