Torek, 28. 7. 2015, 8.37
8 let, 7 mesecev
Umetno ustvarjene metropole
Mesto Brasilia v Braziliji je arhitektonsko čudo arhitekta Oscarja Niemeyerja, ki je v času svojega nastanka veljalo za futuristično mesto. Zdaj, nekaj desetletij pozneje, je sicer še vedno primer iz učbenika arhitekture, a mesto nikoli ni zaživelo, kot bi se za prestolnico spodobilo.
Novi Kairo naj bi bil velik kot pet Parizov, skupno naj bi obsegal 700 kvadratnih kilometrov. Gradnja naj bi trajala sedem let, gradil in delno financiral naj bi ga emiratski poslovnež Mohamed Alabar, ki je med drugim zgradil Burdž Kalifo. Za celoten projekt bi potrebovali 300 milijard dolarjev. V mestu bo 660 bolnišnic in 1.200 mošej. "Egipt ima več čudes kot katerakoli druga država na svetu, zato morajo Egipčani to podobo obogatiti še z nečim, kar bodo cenili naši vnuki," je na predstavitvi projekta dejal egiptovski minister za gradnjo Mostafa Madbouli.
Čeprav so gradnje novih mest vedno tvegane, ima Egipt že nekaj izkušenj z gradnjo mest sredi prazne puščave. Skupno imajo 22 takih "novih mest", nekatera med njimi so stara 30 let, a nikoli niso povsem zaživela. Skupno v njih živi nekaj manj kot milijon prebivalcev, kar je zanemarljivo v primerjavi s prenaseljenim Kairom. Težava z novimi mesti v Egiptu je, da so za večino prebivalcev preprosto predraga.
Tudi tega so gradi isti emiratski poslovnež kot Novi Kairo. Namen novega savdskega mesta je na eni strani zagotoviti stanovanja za vse večjo mlado populacijo kraljevine, na drugi strani pa pet gospodarskih središč države. KAEC bi bilo prvo tako središče. V mestu naj bi živelo dva milijona ljudi.
V Izraelu so leta 2011 začeli graditi prvo mesto za Palestince, imenovano Rawabi, toda kmalu po začetku gradnje so je pokazala velika težava: dotok vode. Nova mesta večinoma gradijo na neuporabni zemlji, v puščavah ali džungli, podobno kot so zgradili Brasilio in Canberro.
Za vsako novo mesto je pomembno, da najprej zagotovi gospodarske temelje. Največja napaka novih kitajskih mest je, da so zgrajena kot betonska spalna naselja, brez možnosti za zaposlitev, zato jim tudi ni uspelo privabiti ruralnega prebivalstva, kot so predvidevali graditelji.
V savdskem KAEC so zato začeli najprej graditi gospodarske četrti, kar naj bi privabilo ljudi in zagotovilo nadaljnji razvoj mesta. Še pomembneje pa je, da imajo graditelji v mislih, da gradijo mesto za ljudi, ne megalomanski spomenik.