Torek,
28. 7. 2015,
8.37

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

urbanizem gradnja

Torek, 28. 7. 2015, 8.37

8 let, 7 mesecev

Umetno ustvarjene metropole

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Sredi puščav in džungel nastajajo nova mesta, ki morajo svoje prebivalce šele privabiti.

Mesto Brasilia v Braziliji je arhitektonsko čudo arhitekta Oscarja Niemeyerja, ki je v času svojega nastanka veljalo za futuristično mesto. Zdaj, nekaj desetletij pozneje, je sicer še vedno primer iz učbenika arhitekture, a mesto nikoli ni zaživelo, kot bi se za prestolnico spodobilo.

Novi Kairo petkrat večji kot Pariz Kljub brazilski izkušnji pa je ta hip na svetu veliko mest, ki jih gradijo iz nič in naj bi v prihodnosti postala urbana središča. V Egiptu tako načrtujejo gradnjo nove administrativne prestolnice vzhodno od Kaira. V mestu naj bi živelo pet milijonov ljudi, tja naj bi se v letih od 2020 do 2022 preselila tudi egiptovska vlada.

Novi Kairo naj bi bil velik kot pet Parizov, skupno naj bi obsegal 700 kvadratnih kilometrov. Gradnja naj bi trajala sedem let, gradil in delno financiral naj bi ga emiratski poslovnež Mohamed Alabar, ki je med drugim zgradil Burdž Kalifo. Za celoten projekt bi potrebovali 300 milijard dolarjev. V mestu bo 660 bolnišnic in 1.200 mošej. "Egipt ima več čudes kot katerakoli druga država na svetu, zato morajo Egipčani to podobo obogatiti še z nečim, kar bodo cenili naši vnuki," je na predstavitvi projekta dejal egiptovski minister za gradnjo Mostafa Madbouli.

Čeprav so gradnje novih mest vedno tvegane, ima Egipt že nekaj izkušenj z gradnjo mest sredi prazne puščave. Skupno imajo 22 takih "novih mest", nekatera med njimi so stara 30 let, a nikoli niso povsem zaživela. Skupno v njih živi nekaj manj kot milijon prebivalcev, kar je zanemarljivo v primerjavi s prenaseljenim Kairom. Težava z novimi mesti v Egiptu je, da so za večino prebivalcev preprosto predraga.

Gospodarsko mesto savdskega kralja Egiptovsko mesto še nima uradnega imena, ima pa ga podoben projekt v Savdski Arabiji. Leta 2006 so začeli graditi gospodarsko mesto kralja Abdulaha (KAEC) na obali Rdečega morja. Najprej so zgradili pristanišče, gospodarsko in finančno središče, zdaj gradijo še naselja. Mesto naj bi imelo tudi otok in resort.

Tudi tega so gradi isti emiratski poslovnež kot Novi Kairo. Namen novega savdskega mesta je na eni strani zagotoviti stanovanja za vse večjo mlado populacijo kraljevine, na drugi strani pa pet gospodarskih središč države. KAEC bi bilo prvo tako središče. V mestu naj bi živelo dva milijona ljudi.

Mesta sredi džungle in puščave Poleg teh dveh mest trenutno gradijo še nekaj novih urbanih središč. V Južni Koreji nedaleč od Seula nastaja mesto Songdo, ki ga gradijo na izsušenem morju. V Ekvatorialni Gvineji sredi džungle gradijo mesto Oyala, ki naj bi bilo novo glavno mesto države. V Tadžikistanu so sredi puščave začeli graditi mesto Saihoon, kjer naj bi živelo 250 tisoč ljudi.

V Izraelu so leta 2011 začeli graditi prvo mesto za Palestince, imenovano Rawabi, toda kmalu po začetku gradnje so je pokazala velika težava: dotok vode. Nova mesta večinoma gradijo na neuporabni zemlji, v puščavah ali džungli, podobno kot so zgradili Brasilio in Canberro.

Gradnja z mislijo na ljudi Toda urbanisti opozarjajo, da so taka načrtno zgrajena mesta navadno velike napake. Zgrajena so preveč formalno, da bi se prebivalci v njih počutili prijetno in lagodno. Prav tako so v arhitekturnem smislu pogosto impozantna, a javni prostori niso prilagojeni dejanski uporabi. Veliko na novo zgrajenih, a popolnoma praznih mest je na Kitajskem, kjer so v zadnjem desetletju gradili mesta po evropskih vzorih, ki nikakor niso ustrezala Kitajcem.

Za vsako novo mesto je pomembno, da najprej zagotovi gospodarske temelje. Največja napaka novih kitajskih mest je, da so zgrajena kot betonska spalna naselja, brez možnosti za zaposlitev, zato jim tudi ni uspelo privabiti ruralnega prebivalstva, kot so predvidevali graditelji.

V savdskem KAEC so zato začeli najprej graditi gospodarske četrti, kar naj bi privabilo ljudi in zagotovilo nadaljnji razvoj mesta. Še pomembneje pa je, da imajo graditelji v mislih, da gradijo mesto za ljudi, ne megalomanski spomenik.