Četrtek, 10. 10. 2019, 7.52
4 leta, 6 mesecev
Turška vojska nadaljuje ofenzivo v Siriji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,64
6
Turška vojska nadaljuje ofenzivo proti kurdskim milicam na severovzhodu Sirije, ki jo je začela v sredo. Na ofenzivo so se danes tudi v Damasku odzvali kritično. Ankara ob tem EU grozi, da ji bo poslala več milijonov beguncev v primeru kritik. Od začetka ofenzive je sicer območje po navedbah aktivistov zapustilo že več kot 60 tisoč ljudi.
Turško obrambno ministrstvo je v sredo pozno zvečer sporočilo, da so njihovi vojaki vzhodno od reke Evfrat v okviru tako imenovane operacije Izvir miru vstopili v Sirijo, potem ko je vojska območje najprej obstreljevala z letali. Glede na poročanje turških medijev so vojaki v državo vstopili na štirih mestih, od katerih naj bi bili dve blizu sirskega mesta Tel Abjad, dve pa v bližini mesta Ras al Ain.
Glede na poročila so se okrog teh dveh mest vneli hudi spopadi. V njuni bližini so doslej turške sile zavzele sedem vasi, navaja Sirski observatorij za človekove pravice s sedežem v Londonu, ki ima na terenu mrežo aktivistov. Po navedbah observatorija je bilo v turških napadih doslej ubitih 23 borcev kurdskih sil in devet civilistov.
Tarča obstreljevanja pa sta bili tudi turški obmejni mesti Ceylanpinar in Akcakale, od koder lokalne oblasti poročajo, da je bilo ubitih šest ljudi, med njimi dojenček. Še okoli 70 ljudi je bilo ranjenih.
V 36 urah pregnanih več kot 60 tisoč civilistov
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce je opozoril, da je po začetku operacije na severu Sirije na begu več deset tisoč ljudi. Trenutno je tam ogroženih več sto tisoč civilistov je sporočil visoki komisar za begunce Filippo Grandi. Na sirskem observatoriju so ocenili, da je bilo v 36 urah s severa Sirije pregnanih najmanj 60 tisoč civilistov.
Nadaljevale so se tudi kritike operacije, med drugim se je prvič odzvala sirska vlada. Ta je ostro kritizirala turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ker trdi, da sta cilja turške operacije proti Kurdom na severovzhodu Sirije boj proti terorizmu in zaščita sirske ozemeljske celovitosti, navaja sirska tiskovna agencija Sana.
Vrstijo se pozivi k ustavitvi operacije
Iran, ki velja za zaveznika Sirije, je Turčijo pozval, naj takoj ustavi operacijo in umakne svoje sile s sirskega ozemlja. K čim prejšnjemu končanju ofenzive je Turčijo pozval tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.
Kot je poudaril, turška operacija povečuje tveganje za ponovno vzpostavitev kalifata skrajne skupine Islamska država (IS). Dodal je, da turška operacija tudi povečuje tveganje humanitarne katastrofe za milijone ljudi.
Invazijo turških sil na severu Sirije je odločno obsodil tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu. Ob tem je opozoril na možnost, da bi Turčija in njeni zavezniki na območju izvedli "etnično čiščenje" Kurdov.
Moskva pa se je zavzela za dialog med Ankaro in Damaskom o kurdskih silah na severovzhodu Sirije. Dodali so, da je bilo reševanje tega vprašanja "oteženo zaradi dejanj ZDA in koalicije".
K mirni rešitvi poziva tudi Pahor
Pozivom se je pridružila tudi Slovenija, ki se je zavzela za prenehanje enostranske vojaške operacije na severovzhodu Sirije, zaščito civilistov in spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava. Izrazila je globoko zaskrbljenost zaradi operacije. K mirni rešitvi razmer je pozval tudi predsednik republike Borut Pahor.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je Turčijo že v sredo pozval, naj nemudoma ustavi vojaško operacijo na severu Sirije, in ji posredno zagrozil z ustavitvijo plačil EU, ki jih Ankara trenutno prejema za sprejem sirskih beguncev.
Turški predsednik je v odgovoru EU posvaril, da bo več milijonov beguncev in migrantov poslal v Evropo, če bo kritizirala turško operacijo proti Kurdom na severu Sirije in jo označevala za invazijo. Kritičen je bil tudi tudi do ZDA, Egipta in Savdske Arabije, ki so se ostro odzvali na ofenzivo.
Turčija želi preprečiti vzpostavitev "teroristične države" vzdolž svojih meja, je poudaril. "Uničili bomo, kar je ostalo od njih," je dodal. Pripadnike kurdske milice YPG, ki jo Ankara označuje za teroristično, je pozval, naj se razorožijo. Povedal je, da so doslej v ofenzivi "nevtralizirali 109 teroristov".
ZDA zanikale, da bi Turčiji dale dovoljenje za ofenzivo
Ameriški senatorji obeh strank pa so pripravili predlog zakona o uvedbi sankcij proti Turčiji zaradi napada na Kurde, od koder je predsednik Donald Trump umaknil ameriške vojake in Turčiji odprl vrata za invazijo.
Predlog zakona predvideva zamrznitev premoženja vodilnim turškim državnim uradnikom na čelu s predsednikom države Erdoganom in kazen za vse Američane in podjetja, ki poslujejo s turško vojsko, dokler se ta ne umakne iz Sirije.
Trump je v sredo turško ofenzivo proti Kurdom označil za slabo idejo in ponovil nedoločene grožnje turški ekonomiji. Njegov zaveznik v senatu Lindsey Graham iz Južne Karoline je Turčiji zagrozil s "sankcijami iz pekla" in pozval k molitvi za kurdske zaveznike, ki da jih je Trumpova vlada tako brez sramu zapustila.
Trump je dejal, da Grahama razume, vendar pa noče ohraniti ZDA v Siriji še naslednjih 200 let. Kot je še dejal v sredo, se "Kurdi in Turki bojujejo že stoletja". Državni sekretar Mike Pompeo se je postavil v bran umiku in zanikal, da bi ZDA Turčiji dale dovoljenje za ofenzivo.
6