Nedelja, 22. 5. 2022, 15.44
2 leti, 7 mesecev
V Avstriji potrdili prvi primer opičjih koz
V Avstriji so danes potrdili doslej prvi primer opičjih koz. Bolezen so potrdili pri 35-letniku, ki so ga hospitalizirali ponoči na Dunaju s tipičnimi simptomi opičjih koz, kot so vročina in gnojni mehurčki po obrazu. Belgija pa je danes kot prva država na svetu uvedla obvezno 21-dnevno karanteno v primeru potrjene okužbe z opičjimi kozami. V državi so sicer doslej potrdili štiri primere te bolezni.
Da gre za sum prvega primera opičjih koz v Avstriji, so ugotovili že ponoči v reševalnem avtomobilu, s katerim so moškega prepeljali na infekcijsko kliniko, kjer so ga nato namestili v izolacijo. Kasneje so bolnika testirali in sum pričakovano tudi potrdili, je za APA popoldne potrdila predstavnica dunajskega zdravstvenega združenja Wigev.
O sumih prvih okužb z virusom opičjih koz sicer poročajo tudi s španskih Kanarskih otokov in Grčije, medtem ko so jih potrdili že v več evropskih državah, med drugim v sosednji Italiji.
Prva med njimi je bila 7. maja Velika Britanija, od koder zdaj poročajo tudi o več lokalnih prenosih okužbe dnevno. Večino primerov beležijo v mestih ter pri moških, ki so homo- ali biseksualci.
Kot navedbe vodje britanske agencije za varnost UKHSA Susan Hopkins navaja nemška tiskovna agencija dpa, zdaj na dnevni bazi beležijo lokalne prenose, ki niso povezane s potovanji v zahodno Afriko, kjer je bolezen opičjih koz endemična.
Belgija kot prva odredila obvezno karanteno
Belgija je kot prva država na svetu uvedla obvezno 21-dnevno karanteno v primeru potrjene okužbe z opičjimi kozami, danes poroča več tujih medijev, med njimi bilten Politico. V državi so sicer doslej potrdili štiri primere te bolezni.
Kot pojasnjuje Politico, so belgijske oblasti to odločitev sprejele že v petek. V skladu z njo je karantena obvezna za tiste, pri katerih potrdijo okužbo, medtem ko za njihove stike samoizolacija ni nujna, jih pa pristojni pozivajo, naj bodo posebej pazljivi, še posebej pri stiku z ranljivimi ljudmi.
Simptomi pri okužbi z virusom opičjih koz so lahko blagi ali resni. Sprva se pojavijo simptomi, kot so vročina, bolečine v mišicah in otekle bezgavke. Pozneje pa lahko pride do izpuščajev in ran, ki so občasno tudi boleče.
Do prenosa virusa med ljudmi prihaja ob stiku s kožnimi ranami okuženega ali z materiali, ki so se dotikali kože okuženega, pa tudi z izmenjavo telesnih tekočin ali kapljično. Ker se virus med ljudmi ne širi zlahka, zato naj bi bilo tveganje za širšo javnost majhno.
Trenutne informacije kažejo, da so primeri v glavnem, ne pa izključno, prepoznani pri moških, ki imajo homoseksualne spolne odnose.
Smrtnost nižja kot pri noricah
Nedavno je bilo odobreno cepivo, ki ščiti pred okužbo z virusom opičjih koz, a je še nedostopno širši javnosti. Dobro zaščito pred okužbo sicer nudi tudi cepivo proti črnim kozam.
Smrtnost pri opičjih kozah je manj kot štiriodstotna, nižja kot pri noricah. V zadnjem valu okužb doslej ni bil zaznan noben primer smrti, povezan s to boleznijo. Zahodnoafriški tip virusa, ki je bil potrjen pri vseh odkritih primerih, namreč povzroča blažjo obliko bolezni.
A strokovnjake kljub temu skrbi atipično širjenje bolezni, ki je sicer omejena na Afriko. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je zato že pozvala h krepitvi ozaveščanja, intenzivnega prepoznavanja primerov bolezni in izolaciji obolelih ob ustrezni zdravstveni obravnavi. Prav tako poziva k sledenju stikom za preprečevanje nadaljnjega širjenja.
13