Sobota, 11. 4. 2026, 12.00
3 tedne, 6 dni
Vojna z Iranom trese Avstrijo: prihaja nov udarec za cene
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,90
Rast cen energentov po vojni z Iranom krepi pritisk na avstrijsko gospodarstvo.
Vojna z Iranom je močno zarezala v gospodarska pričakovanja Avstrije. Dražja nafta in plin zvišujeta inflacijo, podjetja zavirajo naložbe, okrevanje pa ostaja krhko. Napoved za našo severno sosedo kaže, kako hitro lahko bližnjevzhodni konflikt udari tudi po evropskem gospodarstvu.
Avstrija je v okrevanje po recesiji vstopila previdno, nato pa je udarila vojna z Iranom. Posledice so hitre: energenti so dražji, stroški podjetij rastejo, negotovost pa znova duši gospodarstvo, pišejo pri avstrijskem časopisu Krone.
Rast bo odvisna od tega, kako dolgo bo trajal konflikt
Avstrijski ekonomisti opozarjajo, da je ključni dejavnik prav cena energije. Če bi se razmere hitro umirile, bi avstrijsko gospodarstvo leta 2026 zraslo za 1,1 odstotka. V osrednjem scenariju bi bila rast 0,9-odstotna, v črnem scenariju pa le še 0,2-odstotna.
Inflacija se umirja prepočasi
Vojna ne ogroža le gospodarske rasti, ampak tudi umirjanje cen. Inflacija bi lahko leta 2026 znašala med 2,5 in 4,1 odstotka, kar pomeni, da bi gospodinjstva in podjetja tudi prihodnje leto še naprej občutila pritisk dragih energentov.
Avstrijci se bojijo, da bi se gospodarska rast občutno zmanjašala.
Potrošnja in naložbe ostajajo pod pritiskom
Tudi domače povpraševanje ostaja šibko. Potrošniki so zaradi dražjih življenjskih stroškov in negotovih razmer previdnejši pri porabi, podjetja pa zavirajo naložbe. Manj denarja namenjajo za stroje, objekte in nove projekte, s čimer slabi tudi eden ključnih motorjev gospodarske rasti. V najslabšem scenariju bi se te naložbe leta 2026 celo zmanjšale.
Tudi država ima vse manj manevrskega prostora
Država skuša blažiti pritisk na gospodarstvo, čeprav so tudi javne finance vse bolj obremenjene. Javna poraba še naprej narašča, a počasneje kot doslej, saj želi vlada preprečiti dodaten udarec za podjetja in prebivalce. Kljub temu proračunski primanjkljaj ostaja visok. V osrednjem scenariju naj bi dosegel okoli štiri odstotke BDP.
Po dveh letih recesije je Avstrija leta 2025 sicer dosegla skromno 0,6-odstotno rast, a pravega preobrata še ni bilo. Gospodarsko gibanje je bilo vse leto neenakomerno, okrevanje pa šibko. Tudi v prihodnjih letih naj bi ostalo krhko, pri čemer bo veliko odvisno od razvoja vojne in gibanja cen energije.
