Tudi Slovenec zaslužen za dogovor z Iranom

Iran bo lahko nadaljeval z omejenim programom bogatenja urana - a v zmanjšanem obsegu in samo do petih odstotkov, je pojasnil Slovenec Klemen Polak, ki je bil v Ženevi član ekipe Ashtonove in je osebno sodeloval v pogajanjih.

Iran je pristal, da bo za obdobje šestih mesecev omejil svoj jedrski program in odprl vrata dodatnim mednarodnim inšpekcijam. V zameno bodo ZDA in države EU prekinile nekatere od sankcij, ki so jih zaradi spornih jedrskih aktivnosti uvedle proti Iranu - pod pogojem, da bo Teheran izpolnjeval svoj del dogovora.

Iran mora v skladu z dogovorom za pol leta omejiti program bogatenja urana, ustaviti dela na reaktorju na težko vodo za proizvodnjo plutonija v Araku ter dovoliti dnevne inšpekcije s strani mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA).

V Teheranu morajo med drugim ustaviti bogatenje urana nad petimi odstotki ter odstraniti za to potrebne povezave med centrifugami, skoraj 20-odstotno obogateni uran, ki ga že imajo, pa nevtralizirati. Novih centrifug za bogatenje urana začasno ne smejo nameščati.

Celovita rešitev jedrskega spora v pol leta Tudi končna rešitev, ki naj bi bila dosežena v pol leta, bo predvidoma Iranu zagotovila pravico do omejenega bogatenja urana, a le če bo izpolnjena vrsta točno določenih pogojev, ki zadevajo predvsem popolno preglednost in mednaroden nadzor nad iranskim jedrskim programom ter to, da Iran prevzame zahtevane mednarodne zaveze na tem področju.

T.i. šesterica bo po drugi strani začasno omilila nekatere sankcije, kar naj bi Iranu po nekaterih ocenah prineslo dodatnih sedem milijard dolarjev prihodkov. Poleg tega v naslednjih šestih mesecih proti njemu ne bo uvedla novih sankcij - če se bodo v Teheranu držali dogovorjenega. To je pomembno, glede na to da je ameriški senat že pripravljal nove sankcije.

Gre sicer predvsem za lajšanje sankcij glede iranskega izvoza zlata in dragih kovin ter petrokemičnih izdelkov in pa za zelo omejene omejitve sankcij glede izvoza iranske nafte. Pri slednjem gre v bistvu za to, da bo Iran lahko obdržal trenutne količine izvoza nafte, saj bi se sicer te količine v prihajajočih šestih mesecih zmanjšale.

Kot je poudaril Polak, "ključna arhitektura sankcij na finančnem in naftnem področju ostaja nespremenjena". Poleg tega je bistvena varovalka v dogovoru, da so vse olajšave hitro reverzibilne, "tako da če Iran ne bi izpolnjeval svojih obveznosti, bi lahko te sankcije hitro znova vzpostavili".

Današnji dogovor je sicer šele prvi korak, saj sta se strani v njem zavezali, da bosta v prihodnjih šestih mesecih dosegli celovito končno rešitev jedrskega spora. Ta naj bi prinesla tako nadaljnje omejitve iranskega jedrskega programa kot tudi odpravo vseh sankcij proti njemu.

A kot je poudaril Polak, je temu preboju "vsekakor vredno posvetiti pozornost", saj gre za "soliden dogovor, ki zagotavlja zadostna jamstva tako na naši kot na iranski strani, da se lahko pogajanja o končni rešitvi iranskega jedrskega programa nadaljujejo".

Kerry: Partnerji ZDA na Bližnjem vzhodu bodo varnejši Po besedah ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja, ki je sodeloval v finalu pogajanj v Ženevi, bodo po zaslugi današnjega dogovora partnerji ZDA na Bližnjem vzhodu varnejši. "Okrepil bo varnost naših partnerjev v regiji. Okrepil bo varnost našega zaveznika Izraela," je zatrdil novinarjem.

Kakršnakoli razhajanja med ZDA in Izraelom so po Kerryjevih besedah zgolj stvar "presoje" in "računic". "A razlik med ZDA in Izraelom glede tega, kaj je končni cilj, ni - da Iran ne bo imel jedrskega orožja," je zatrdil.

Nezadovoljni Izraelci Izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki je v zadnjih mesecih glasno lobiral proti dogovoru z Iranom, se s tem očitno ne strinja. Kot je dejal na današnji seji vlade, gre za "zgodovinsko napako" in ne za "zgodovinski dosežek", kot pravijo drugi. Že pred tem so iz njegovega urada sporočili, da je dogovor "slab", saj daje Teheranu vse, kar je želel - "delen dvig sankcij, medtem ko ohranja bistven del njegovega jedrskega programa".

Izraelski zunanji minister Avigdor Lieberman je dogovor označil kot "največjo diplomatsko zmago" Irana, minister za gospodarstvo Naftali Bennett pa je poudaril, da doseženi dogovor njegove države ne zavezuje k ničemur in da ima Izrael pravico do samoobrambe.