Ponedeljek, 2. 9. 2019, 12.28
4 leta, 7 mesecev
Trumpov novi odposlanec na Bledu začenja svojo balkansko misijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,32
8
Ameriški predsednik Donald Trump je pred dnevi za posebnega odposlanca za Balkan imenoval Matthewa Palmerja.
Če je Blejski strateški forum svetovne medije lani dosegel zaradi udeležbe glavnega pogajalca EU za brexit Michela Barniera, bo letos v ospredju enega od najpomembnejših zunanjepolitičnih dogodkov pri nas verjetno spet dogajanje na Zahodnem Balkanu. Med drugim prihaja Američan Matthew Palmer, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump pred dvema dnevoma imenoval za posebnega odposlanca za Balkan. Palmer prav na Bledu začenja svojo balkansko misijo. Glavna naloga ameriškega diplomata, ki je poročen s Srbkinjo, je rešiti gordijski vozel srbsko-kosovskega spora.
Kot je ameriški State Department navedel v uradnem sporočilu o imenovanju, ima posebni ameriški odposlanec za Balkan Matthew Palmer nalogo, da "uresniči prizadevanja ZDA za podporo miru, stabilnosti in blaginji v regiji ter se osredotoči na integracijo regije v zahodne institucije", njegov krstni dogodek pa bo blejski forum.
Gre za ameriškega diplomata z dolgoletnimi izkušnjami, ki je v Washingtonu trenutno namestnik pomočnika ameriškega državnega sekretarja Mika Pompea, pristojen za evropska in evroazijska vprašanja. Je veteran State Departmenta, pred leti je bil politični svetovalec ameriškega veleposlanika v Beogradu. Po poročanju tujih medijev je njegova primarna naloga v vlogi posebnega odposlanca za Balkan iskati rešitve za srbsko-kosovski razkol.
Prvi izziv: spor med Srbijo in Kosovom
Od Palmerja si največ obetajo v Beogradu. Srbski zunanji minister Ivica Dačić je že napovedal, da se bo te dni na Bledu srečal z njim, po njegovem mnenju pa je imenovanje Palmerja dokaz, da želijo v Washingtonu bolj aktivno kot do zdaj pristopiti k reševanju težav v regiji, predvsem položaja Kosova.
Do imenovanja Palmerja namreč prihaja po avgustovskem srečanju med srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem in ameriškim državnim sekretarjem Pompeom, na katerem je slednji Vučića pozval k oživitvi pogovorov s Prištino. Odnosi med državama v zadnjem obdobju niso najboljši, dialog o normalizaciji odnosov, ki je eden od pogojev za vstop Srbije v EU, pa je potem, ko je Kosovo lani uvedlo stoodstotne carine na srbsko blago, popolnoma zastal.
Odnosi med Beogradom in Prištino v zadnjem obdobju niso najboljši. Na fotografiji srbski zunanji minister Ivica Dačić.
Dačić je odkrito povedal, da ZDA tudi zdaj niso spremenile svojega stališča glede neodvisnosti Kosova, ki je samostojnost s pomočjo Washingtona razglasilo leta 2008. A po besedah srbskega šefa diplomacije ZDA na razmere na Kosovu gledajo kot na nerešeno vprašanje, ki ga je treba rešiti.
Srbski zunanji minister Palmerjevo imenovanje pozdravlja, saj gre za poznavalca balkanske regije, ki je tu že deloval kot odposlanec ZDA, a ob tem opozarja, da imenovanje samo po sebi ni dovolj in da pričakuje konkretne ukrepe. Na komentar, da Palmerjeva žena Danica prihaja iz Srbije (zakonca sta se pred leti spoznala v Beogradu, poletja pa preživljata v Črni gori), pa je Dačić dejal, da je to lahko celo oteževalna okoliščina, če bo želel v Beli hiši predstaviti nepristransko mnenje o razmerah na Kosovu.
Drugi izziv: Francija in Nizozemska za zdaj proti članstvu Albanije
Tudi nadaljnja širitev EU se je izkazala za trd oreh. Države Zahodnega Balkana trenutno razburja blokada njihovega približevanja EU. Zunanji ministri držav članic EU na petkovem vrhu v Helsinkih niso sprejeli sklepov o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Ko gre za slednjo, njenemu vstopu v povezavo nasprotujejo predvsem nekatere stare članice, najbolj glasno se omenjata Francija in Nizozemska.
Posebni ameriški odposlanec za Balkan Matthew Palmer ima tudi nalogo, da se osredotoči na integracijo regije v zahodne institucije.
V Albaniji ne skrivajo razočaranja. Albanski premier Edi Rama je prejšnji teden poudaril, da vedno več odločitev Sveta EU temelji na notranjepolitičnem dogajanju v posameznih državah članicah. Na drugi strani v Bruslju pravijo, da nedelovanje pravne države upočasnjuje približevanje omenjenih držav Uniji. Dosedanji evropski komisar za širitev Johannes Hahn je že dejal, da Skopje pred začetkom pristopnih potrebuje sodno reformo, saj bo le tako lahko obvladalo visoko stopnjo kriminala in korupcije.
Poleg Palmerja na Bledu tudi novi visoki zunanjepolitični predstavnik EU
Novi pogovori o pridružitvi omenjenih držav EU so predvideni oktobra, mesec dni zatem pa delo začne nova sestava Evropske komisije, v okviru katere si širitveni resor želi prevzeti Slovenija oziroma njen kandidat Janez Lenarčič. Če bo slednji dejansko postal komisar za širitev, bo poleg Palmerja, ki zastopa ameriške interese na Zahodnem Balkanu, eden od njegovih pomembnih sogovornikov tudi novi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Španec je prav tako gost letošnjega blejskega foruma.
Na letošnjem Blejskem strateškem forumu bodo sicer sodelovali številni visoki gostje. Na Bledu pričakujejo tudi turškega šefa diplomacije Mevluta Cavusogluja, madžarskega zunanjega ministra Peter Szijjarto, estonsko predsednico Kersti Kaljulaid in visoko komisarko Združenih narodov za človekove pravice Michelle Bachelet. Med gosti so tudi nekdanja avstrijska zunanja ministrica Karin Kneissl, nekdanji italijanski premier Enrico Letta in visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko.
Med drugim pa prihaja tudi harvardski profesor in ekonomist Jeffrey Sachs, ki je svetoval prvi slovenski vladi pod vodstvom Lojzeta Peterleta. Zdaj se Sachs ukvarja z okoljskimi temami in trajnostnim razvojem, kar bo tudi tema letošnjega blejskega foruma. Danes bo predstavil svojo vizijo trajnosti, na panelu pa bosta sodelovala tudi predsednik družbe Illy Andrea Illy in nekdanji evropski komisar iz Slovenije Janez Potočnik.
8