Sreda, 3. 12. 2025, 4.00
6 ur, 29 minut
To je Putinov as iz rokava
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,00
So Donald Trump in ameriški republikanci svojevrstni Putinov as iz rokava?
Ni jih malo, ki so prepričani, da je ameriški predsednik Donald Trump največji zaveznik, ki ga ima na voljo ruski predsednik Vladimir Putin. Bo Putinu na koncu prav Trump omogočil, da iz vojne v Ukrajini izide kot zmagovalec? Vprašanje je tudi, ali je v ozadju še skupna želja ZDA in Rusije, da bi oslabile Evropo.
Politika ameriškega predsednika Donalda Trumpa do Rusije in ruskega predsednika Vladimirja Putina je zelo spremenljiva. Ko je februarja 2022 Rusija napadla Ukrajino, je Trump Putina celo razglasil za premetenega in genija. Po drugi strani pa so Američani v Trumpovem prvem mandatu priskrbeli Ukrajini lahko protioklepno orožje, ki je ustavilo prvi val ruskih napadov.
Trumpove grožnje kot voda na ruski mlin
Že v svojem prvem mandatu je Trump tudi grozil, da bodo ZDA zapustile Nato, če druge članice ne bodo dale več denarja za obrambo. Seveda bi bil izstop ZDA iz Nata voda na mlin Rusiji, saj bi imela Evropa velike težave v primeru ruskega napada na katero od evropskih članic Nata.
Trump je pred lanskimi predsedniškimi volitvami stalno trdil, da Putin ne bi napadel Ukrajine, če bi on zmagal na predsedniških volitvah leta 2020, in da bo, če bo zmagal na predsedniških volitvah leta 2024, končal vojno v 24 urah.
Trumpova blokada ameriške pomoči Ukrajini
Za Ukrajino je bilo precej slabo, da so Trumpovi republikanci v kongresu na koncu leta 2023 in v prvih mesecih leta 2024 blokirali ameriški sveženj vojaške pomoči v višini slabih 52 milijard evrov. To so bili časi, ko je v Ukrajini potekal spopad za Avdijivko. Ta je na koncu padla sredi februarja lani.
Bosta Trump in Putin sklenila mir na račun Ukrajine in Evrope?
Šele aprila lani, potem ko si je Trump zagotovil republikansko predsedniško nominacijo, je kongres izglasoval sveženj pomoči Ukrajini. Domnevamo lahko, da je Trump pomoč več mesecev namenoma blokiral zaradi preračunljivost, ker je pomoč Ukrajini nepriljubljena med republikansko volilno bazo.
Ameriški podporniki Putinove Rusije
Dejstvo je, da so številni pomembni oblikovalci javnega mnenja v republikanskem taboru ideološko naklonjeni k Putinu in Rusiji – eden takih je nekdanji novinar Fox News in zdaj desničarski vplivnež Tucker Carlson. Pri številnih republikancih Putinova Rusija velja za nekakšen zgled konservativne, krščanske in neliberalne države.
Nekateri v republikanskem taboru, kot je nekdanji Trumpov glavni svetovalec v Beli hiši Steve Bannon, so prepričani, da se ZDA ne smejo vpletati v vojno v Ukrajini. Trumpa je svaril, da bo to postal njegov Vietnam, če se bo vpletal v vojno, in trdil, da je vojna v Ukrajini le spopad dveh slovanskih držav za to, kdo bo imel nadzor nad rusko govorečimi deli Ukrajine.
Ohlajanje odnosov med Washingtonom in Kijevom
Ko je Trump postal predsednik ZDA, se je začelo vidno ohlajevanje odnosov med Washingtonom in Kijevom. ZDA so začele zmanjševati svojo pomoč Ukrajini, tako da Ukrajino nad gladino drži Evropa.
Podpredsednik ZDA J. D. Vance, ki je znan po svoji nenaklonjenosti Ukrajini, je na Münchenski varnostni konferenci februarja letos šokiral velik del evropske politične javnosti, ko je povedal, da Rusija ni največja nevarnost za Evropo, ampak naj bi bilo za Evropo bolj usodno domnevno evropsko oddaljevanje od demokratičnih načel.
Trumpova prijazna politika do Putina
Vance je poleg Trumpa februarja letos tudi sodeloval v prepiru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Ovalni pisarni. Pozneje se je zdelo, da so se odnosi med Trumpom in Zelenskim izboljšali. Po drugi strani pa je Trump skušal nadaljevati prijazno politiko do Putina, menda tudi zato, da bi Rusijo odtrgal od Kitajske. Avgusta letos se je Trump s Putinom srečal na Aljaski.
Pred tedni pa je pricurljal v javnost ameriški načrt za mir v Ukrajini v 28 točkah, ki so ga številni opisali kot poziv Ukrajini, naj kapitulira pred Rusijo (med drugim bi Rusija obdržala, kar je zasedla, brez boja pa bi dobila še del ukrajinskega ozemlja, medtem ko bi Ukrajina morala zmanjšati vojsko in se odpovedati želji po članstvu v Natu).
Ameriški načrt za mir, ki je bil spisan v Moskvi?
Pojavile so se tudi informacije, da so načrt v resnici napisali kar v Moskvi. Menda je zdaj načrt popravljen tako, da je bolj sprejemljiv za Kijev. Vprašanje pa je, kaj se bo na koncu izcimilo iz ameriškega načrta. Številni v Ukrajini in Evropi se seveda bojijo, da bosta na koncu prav Ukrajina in Evropa potegnili kratko.
Trumpov posebni odposlanec za Rusijo Steve Witkoff ima pomembno vlogo pri povezovanju med ZDA in Rusijo.
Vprašanje pa je seveda, ali je ozadju ameriškega zbliževanja z Rusijo samo Trumpov osebni motiv ali konservativni ideološki motiv. Morda je v ozadju tudi geopolitični račun. Pri tem ni mišljena samo ameriška želja, da bi prekinili rusko-kitajsko zavezništvo, pojavlja se tudi strah, da gre za nekakšno ameriško-rusko delitev vpliva v Evropi, torej za nekakšno novo Jalto.
Rusija zaslužna za nastanek ZDA?
Poleg tega, gledano z vidika zgodovine dolgega trajanja, so bili odnosi med ZDA in Rusijo pogosto zelo dobri, rečemo lahko celo zavezniški. Znano je, da je julija letos Putin v telefonskem pogovoru s Trumpom celo govoril o tem, da je tudi Rusija zaslužna za nastanek ZDA, ker naj bi v 18. stoletju severnoameriškim upornikom proti britanski nadoblasti pošiljala pomoč v orožju in denarju.
Zgodovinarji sicer trdijo, da carska Rusija ni bila zaveznica severnoameriškim kolonijam, ampak je bila nevtralna in je ZDA priznala šele leta 1803, skoraj dve desetletji po tem, ko so ZDA razglasile neodvisnost. Je pa Rusija preprečevala popolno pomorsko blokado uporniških britanskih kolonij v Severni Ameriki.
Ameriško-rusko zavezništvo
Pozneje je Putin govoril o tem, da je carska Rusija pomagala Washingtonu v državljanski vojni med Severom in Jugom (zadnji se je hotel odcepiti od ZDA). Rusija je bila nevtralna tudi v času ameriške državljanske vojne med letoma 1861 in 1865. Je pa dejansko bolj podpirala Sever kot Jug.
Znano je tudi, da so ZDA na skrivaj podpirale carsko Rusijo v času Krimske vojne med letoma 1853 in 1856, ko so se Rusi bojevali proti Veliki Britaniji, Franciji, Otomanskemu cesarstvu in kraljevini Sardiniji. To ameriško-rusko zavezništvo je bilo tudi razlog, da je Rusija leta 1867 Aljasko prodala ZDA. Rusija se je namreč bala, da bodo prej ali slej Aljasko zasedli Britanci iz sosednje Kanade.
ZDA niso hotele, da bi bila Rusija popolnoma poražena
Velik del 19. stoletja je med Veliko Britanijo in Rusijo potekala t. i. velika igra (Great game). Del tega spopada za svetovni vpliv je bila še krimska vojna, pa tudi rusko-japonska vojna v letih 1904 in 1905. Japonci in Britanci so bili namreč zavezniki, po drugi strani pa so ZDA bile mirovni posrednik. Rusija in Japonska sta tako sklenili mir prav v Portsmouthu v ZDA leta 1905.
Glavni mirovni posrednik je bil takratni ameriški predsednik Theodore Roosevelt. Z mirom je Japonska dobila del ozemlja, a Roosevelt ni želel, da bi Japonska postala premočna, zato tudi Rusija ni izšla kot popolna poraženka.
Ameriški vojaki v Vladivostoku
ZDA in Rusija sta bili zaveznici tudi v času prve svetovne vojne, dokler ni nova boljševiška oblast sklenila miru z Nemčijo in Avstro-Ogrsko. Po oktobrski revoluciji so ameriške enote sodelovale v zavezniških enotah (britanskih in francoskih), ki so podpirale protiboljševiško stran v ruski državljanski vojni.
Putinov veliki zaveznik, ki mu je zelo pomagal, je tudi madžarski premier Viktor Orban.
Med septembrom 1918 in julijem 1919 so se ameriški vojaki bojevali z boljševiško Rdečo armado v Arhangelsku na severu evropske Rusije. Avgusta 1918 so se ameriški vojaki izkrcali še v Vladivostoku na ruskem Daljnem vzhodu, tudi zato, da bi preprečili prihod Japoncev na to območje. Ruski Daljni vzhod so zadnji ameriški vojaki zapustili aprila 1920.
Zavezništvo v drugi svetovni vojni in hladna vojna
ZDA in Rusija oziroma Sovjetska zveza sta bili zaveznici v času druge svetovne vojne, po njej pa sta bili glavni svetovni supersili z dvema zelo različnima družbenima sistemoma, ki sta se zapletli v t. i. hladno vojno. Na zahodu Evrope je imel po drugi svetovni vojni prevlado Washington, na vzhodu Evrope je imela trdno v svojih rokah oblast Moskva – do zloma komunizma.
