Četrtek, 19. 7. 2018, 17.12
5 let, 9 mesecev
To je irski uspeh, ki bi mu morala slediti tudi Slovenija
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,95
1
Glede na bruto domači proizvod (BDP), ki upošteva primerjavo kupne moči, najbogatejša država na stari celini tudi po dvajsetih letih ostaja Luksemburg. Najbolj ji za ovratnik diha Irska, ki je v zadnjih dvajsetih letih naredila največji preskok.
Po podatkih Svetovne banke je bila lani med evropskimi državami glede na BDP na prebivalca, ki upošteva primerjavo kupne moči, najbogatejša država Luksemburg. Ta je znašal 103.661 dolarjev na prebivalca.
Ta davčna oaza na prvem mestu glede na spodnji graf vztraja že vse od leta 1997.
A bolj kot Luksemburg pozornost vzbuja Irska, ki je bila na lestvici 38 držav stare celine leta 1997 še na 13. mestu, medtem ko je bila lani že na drugem. Irski BDP na prebivalca je pred 20 leti znašal 22.615 dolarjev, lani pa kar 237 odstotkov več, in sicer 76.304 dolarjev.
Kako je Irski uspelo
Irska se je sicer v svoji zgodovini spopadala z velikimi gospodarskimi težavami in revščino, še pred pol stoletja je bila glavna panoga kmetijstvo, glavni "izvozni artikel" pa prebivalstvo, ki je "s trebuhom za kruhom" množično zapuščalo domovino, navaja hrvaški Index.hr.
S pravo politiko, ki jo je sprejela sredi 50 let prejšnjega stoletja, je Irska obrnila nov list – ustvarili so ugodno poslovno okolje, ki je pritegnilo vlagatelje z vsega sveta, prinašalo denar in delovna mesta.
Danes na Irskem poslujejo številne multinacionalke, ki so glavni vir njihovega izvoza. Storitve namreč predstavljajo 60 odstotkov BDP, industrija približno 38 odstotkov, kmetijstvo pa le še odstotek.
Od finančne pomoči do druge v Evropi
Vendar zadnja finančna kriza Irski ni najbolj prizanesla, najbolj je prizadela nepremičninski trg, banke in trg dela, država je bila v tako slabem položaju, da je bila konec leta 2010 primorana zaprositi za finančno pomoč.
V zameno za 85 milijard evrov pomoči je Irska morala sprejeti stroge varčevalne ukrepe. Z obsežnimi strukturnimi reformami je dosegla fiskalne cilje in spodbudila zaposlovanje ter po treh letih izstopila iz mednarodnega programa pomoči.
V zadnjih letih je bila po pisanju hrvaškega medija gospodarska rast na Irskem okoli petodstotna, javni dolg se je znižal na 70 odstotkov BDP, brezposelnost pa se giba pri šestih odstotkih. Imajo tudi enega najnižjih davkov na dohodek pravnih oseb, in sicer 12,5 odstotka.
Grški BDP na prebivalca se je v zadnjih 20 letih povečal komaj za 62 odstotkov, in sicer z dobih 17 tisoč na 27.800 dolarjev.
Najbolj nazadovala Grčija
Irska je s tem postavila ogledalo predvsem državam, ki so zaprosile za pomoč. To so Grčija, Ciper in Portugalska, ki so v zadnjih dveh desetletjih imele slabšo rast v primerjavi z drugimi državami.
Najslabšo rast je imela Grčija, ki je padla z 18. na 27. mesto. Njen BDP na prebivalca se je v zadnjih dvajsetih letih povečal komaj za 62 odstotkov, in sicer z dobih 17 tisoč na 27.800 dolarjev.
Na lestvici je padla tudi Hrvaška. Leta 1997 je njen BDP na prebivalca znašal nekaj manj kot 9.400 dolarjev, s tem pa je bila na lestvici 38 držav na 25. mestu. S 25.200 dolarji BDP na prebivalca pa je zdaj komaj na 30. mestu.
Hrvaška nižje kot Slovenija, a napredek je večji
Slovenija se medtem giba okoli 20. mesta, a ne glede na položaj na lestvici so naši južni sosedje v zadnjih dveh desetletjih bolj napredovali kot Slovenci. Njihov BDP na prebivalca se je namreč v tem obdobju povečal za 170 odstotkov, medtem ko se je pri nas le za 128 odstotkov.
Po podatkih Svetovne banke je leta 1997 BDP na Slovenca znašal dobrih 15.200 dolarjev, lani pa 34.800 dolarjev.
1