"Tito je bil vodja štaba za likvidacijo v Španiji"

Na današnji novinarski konferenci, ki je bila namenjena novim odkritjem iz biografije Josipa Broza - Tita, je Simić, ki se že več let ukvarja s proučevanjem Titove preteklosti, izrazil prepričanje, da je sodelovanje nekdanjega predsednika SFRJ v španski državljanski vojni druga največja skrivnost Josipa Broza - Tita. Ta po pomembnosti le delno zaostaja za ugotovitvijo, da je Tito sodeloval v stalinističnih pobojih v Sovjetski zvezi, ki so zahtevali okrog 800 tisoč življenj jugoslovanskih komunistov. Tito je špansko "epizodo" zanikal vse življenje Tito je sodelovanje v španski državljanski vojni zanikal vse življenje. Svojo navzočnost v Španiji je omenil le enkrat, in sicer v pogovoru z Louisem Adamičem, v katerem pa je razkril le, da je Madrid obiskal le za en dan. Zanimivo je, da tudi to izjavo svojemu biografu Vladimirju Dedierju prepovedal objaviti.

Nekdanji bolgarski predsednik: Tito v Španiji na posebnih nalogah Titovo sodelovanje v španski državljanski vojni je že leta 1953 potrdil bolgarski predsednik Aleksander Belov, ki je ob sprejemu Mite Miljakovića, jugoslovanskega veleposlanika v Sofiji, omenil, da so Tita (omenja ga z njegovim tajnim moskovskim imenom Valter) poslali na posebne agencijske naloge v Španijo, kjer je, kot je pomenljivo dodal, "tudi druge naloge izpolnjeval dobro".

"Na svoji poti je odstranil vsakogar, ki ga je ogrožal" Tito je v Španiji poveljeval IV. odseku NKVD, katerega pripadniki so sodelovali tudi pri likvidacijah sovražnikov v tujini ter organizaciji sabotaž in likvidacij. Na podlagi dokumentov, ki jih je Simić našel med iskanjem gradiva za nemško izdajo knjige Tito – skrivnost stoletja, se je dokopal do podatkov, ki potrjujejo, da je Tito na svoji poti odstranil vsakogar, ki ga je ogrožal.

Faksimile Titove izjave je jasen: Jaz sem tvojega "tovariša" poslal v Španiji v smrt Tito naj bi organiziral tudi likvidacijo političnega tekmeca Blagoje Parovića, ki je kot organizacijski sekretar CK KPJ veljal za drugega človeka v hierarhiji KPJ in najperspektivnejšega jugoslovanskega komunista. Simić je to izjavo podkrepil s faksimilom Titovega priznanja ("Jaz sem tvojega "tovariša" poslal v Španiji v smrt.") in fotografijo umorjenega, ki so jo likvidatorji NKVD (sovjetske varnostno-obveščevalne službe) potrebovali kot dokazno gradivo o opravljeni nalogi.

Faksimile je nastal na podlagi pripovedovanja Lea Matesa – vodje Titove predsedniške administracije, s katerim se je Tito družil prav med špansko državljansko vojno in po njej – Titovemu življenjepiscu Vladimirju Dedierju, ki je ob tem stavku v zgornjem levem kotu naredil štiri klicaje.

Mates: Tito je tam (v Španiji) čistil ljudi

Mates je Titovo udeležbo v španski državljanski vojni potrdil tudi leta 1983 z odgovorom na Dedierjevi vprašanji, kako je Tito postal generalni sekretar CK KPJ in kakšne usluge je nudil Sovjetom v Španiji. Mates je bil zgovoren: "Opravljal je umazane posle v Španiji. Za Sovjetsko zvezo je bil to pomemben poligon – vojaški, strateški in tudi kadrovski (čiščenje). Tito je tam čistil ljudi."

Tudi Kraigher krvavo obračunaval z nasprotniki Stalina Simića je pri novih ugotovitvah presenetilo tudi odkritje, da je z nasprotniki Stalina v Sloveniji že pred drugo svetovno voljno krvavo obračunaval tudi Boris Kraigher.

V dopolnjeni izdaje knjige Tito – skrivnost stoletja, ki bo v nemškem jeziku izšla novembra v času frankfurtskega knjižnega sejma, se Simić med drugim loteva tudi Titove vloge pri "čiščenju" nemškega prebivalstva v Vršcu, sestavljanja seznamov za ustrelitve in afere s Kurtom Waldheimom. Knjiga bo v slovenskem jeziku pri založbi Orbis izšla predvidoma v začetku prihodnjega leta.