Timošenkova odloča o usodi Ukrajine

Na E-bayu so pretekli teden začeli prodajo ikone nekdanje ukrajinske premierke Julije Timošenko. Upodobil jo je italijanski slikar Antonio Matragrano, ki je Timošenkovo že večkrat portretiral, najbolj znana pa je slika njenega obraza za zaporniškimi rešetkami z napisom Svobodna Julija. Za zdaj po pisanju Komsomolske Pravde ikone nekdanje premierke še nihče ni želel kupiti, si je pa njeno zlato podobo s svetniškim sijem ogledalo več tisoč ljudi.

Kako si je tudi ne bi – Julija Timošenko kljub temu, da je v zaporu, trenutno osrednja osebnost ukrajinske politike. V torek je namreč ukrajinski parlament znova prestavil glasovanje o sprejetju zakona, s katerim bi nekdanjo premierko osvobodili in ji omogočili zdravljenje v Nemčiji. To je namreč eden od pogojev, ki ga pred podpisom sporazuma o prosti trgovini in pridružitvenem članstvu postavlja Evropska skupnost. Predstavnik parlamenta je za Reuters dejal, da bodo o zakonu ponovno razpravljali danes. Evropska skupnost želi, da bi zakon o osvoboditvi Timošenkove sprejeli takoj, saj bi le tako lahko 28. novembra na konferenci Vzhodnega partnerstva v Vilni podpisali sporazum med Ukrajino in Evropsko skupnostjo.

Uradno politična zapornica Timošenkovo so leta 2011 obsodili na sedem let ječe, ker naj bi presegla pooblastila pri podpisu dobave ruskega plina Ukrajini leta 2009, ta naj bi bil po mnenju tožilcev za Ukrajino absolutno predrag. Timošenkova je zanikala vse obtožbe in trdila, da je proces politično motiviran. Evropsko sodišče za človekove pravice je letos razsodilo, da je zaporna kazen za Timošenkovo nezakonita in da je politična zapornica. "Srečna sem, da so se vse obtožbe proti mene izkazale za lažne in da so priznali, da sem politična zapornica. Zdaj sem moralno svobodna," je ob sodbi Evropskega sodišča za Press Tv dejala 52-letna voditeljica ukrajinske opozicije, znamenita po svojih spetih kitah. Njen odvetnik je zahteval takojšnjo izpustitev.

To pa seveda ni pogodu ukrajinskim politikom. Zaradi odločitve Evropskega sodišča je postala to osrednja tema pogovorov na relaciji Kijev‒Bruselj. Trenutni premier Viktor Janukovič si prav gotovo ne želi, da bi Timošenkovo osvobodili, saj bi bila zagotovo huda tekmica na predsedniških volitvah leta 2015. Nakazal pa je, da bi morebiti lahko privolil v to, da bi Timošenkova lahko odšla na zdravljenje v Nemčijo, tak zakon je po navedbah Reutersa tudi pripravljen podpisati.

Tudi zato je Evropska skupnost v Kijev poslala pogajalce, vodita jih nekdanji predsednik evropskega parlamenta Pat Cox in nekdanji poljski predsednik Aleksander Kwasniewski, ki naj bi zagotovili svobodo Timošenkovi, Evropi pa podpis sporazuma o svobodni trgovini. "Po logiki bi morala Ukrajina osvoboditi Timošenkovo, toda ukrajinska vlada je kratkovidna," je za Der Spiegel dejala Susan Stewart, namestnica Nemškega inštituta za mednarodne odnose. "Ukrajinski politiki lahko sporazum razumejo tudi le kot karto v geopolitični igri z ruskimi sosedi. Evropa je precenila ukrajinsko politično voljo po izpustitvi Timošenkove."

Geopolitična vojna V Ukrajini seveda nič ne mine brez Rusije. Rusija je povod, da je Timošenkova sploh v zaporu, tudi zdaj je ruski predsednik Vladimir Putin Ukrajince opozoril, da obstaja možnost trgovinske vojne med Ukrajino in Rusijo, če se bodo Ukrajinci še naprej zbliževali z Evropsko skupnostjo. Osrednji predmet spora je namreč plin. S podpisom trgovinskega sporazuma z EU bi morala Ukrajina sprejeti evropske standarde trgovanja, kar nikakor ne ustreza Rusiji. "Če bodo podpisali sporazum, bo Rusija Ukrajini verjetno vsilila višje cene plina in prepoved izvoza ukrajinskega plina," meni Stewartova. "Če pa podpisa ne bo, bi Rusija Ukrajino verjetno pozvala v carinsko unijo," dodaja.

Rusija si prizadeva za vzpostavitev carinske unije šestih držav v vzhodni Evropi in na Kavkazu. V uniji naj bi sodelovali Belorusija, Ukrajina, Moldavija, Gruzija, Armenija in Azerbajdžan. "Gre za geopolitično tekmovanje med Evropsko unijo in Rusijo. Evropska unija je vsem tem državam ponudila podpis trgovinskih sporazumov, da bi si zagotovila razširjen trg," je o geopolitičnem položaju v regiji za Al Jazeero zapisala Rosa Balfour iz bruseljske organizacije European Policy Center.

Kremlin je tako zavzel stališče, da je slabo vse, kar Ukrajino oddalji od Rusije. In za izsiljevanje sosede imajo Rusi zelo močno orožje. Pozimi leta 2006 in 2009 so kot največji dobavitelji energije Ukrajini ustavili dobavo plina. Zdaj pa so, ravno ko sta v Kijev prispela Cox in Kwasniewski, Ukrajini izstavili opomin za plačilo 641 milijonov evrov dobavljenega plina v avgustu z grožnjo ustavitve dobave, če dolga ne bodo nemudoma poravnali.