Torek, 18. 2. 2025, 17.26
6 ur, 58 minut
Pogovor s profesorjem na FDV Markom Lovcem
Tektonski premiki ZDA–EU: Trump trži svojo nepredvidljivost

"Še vedno gre za veliko medsebojno povezanost. Celotno rusko gospodarstvo je tako veliko kot gospodarstvo držav Beneluksa. EU je v gospodarskem smislu največji partner ZDA, igra zelo pomembno vlogo v Natu," opozarja profesor na FDV Marko Lovec.
Težava Evropske unije je, da že pred ukrajinsko vojno ni imela jasne in močne zunanje politike, tudi po njej pa velja za neodločno in razdeljeno. Tako tektonske premike v evroatlantskih odnosih, ki jih je sprožil telefonski klic med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, komentira Marko Lovec z ljubljanske fakultete za družbene vede (FDV). Kljub temu opozarja, da še zdaleč ni konec zavezništva med ZDA in EU.
Niso dediči Bidna
Lovec opozarja, da se je Evropa ukvarjala sama s seboj, najprej zaradi posledic ukrajinske vojne in inflacije, v zadnjem času pa je v ospredju migrantska problematika. "Pozornost se je obračala navznoter, opozicijske stranke – v ZDA republikanci, v Evropi pa evroskeptične stranke – so to izkoriščale in na tej podlagi skušale izboljšati volilni rezultat. Zdaj imamo novo ameriško administracijo, ki ni podedovala prejšnje politike do Ukrajine, temveč išče možnosti za izhod iz ukrajinske vojne."
Geopolitično krčenje Rusije
Profesor na katedri za mednarodne odnose na FDV pravi, da je Rusija zainteresirana za izstop iz vojne, ker je pod velikim gospodarskim pritiskom zaradi sankcij. "Rusija je bila tudi prisiljena v geopolitično krčenje, osredotočena je samo še na vojno v Ukrajini. Z Bližnjega vzhoda oziroma iz Sirije se je morala umakniti."
Čudna politična situacija
Evropo pa je kar nekaj stalo to, da se je poskušala znebiti energetske odvisnosti od Rusije, hkrati pa je bilo veliko oklevanja glede pomoči Ukrajini. Evropa se zgolj prilagaja temu, kar naredijo drugi, večji igralci. "To je potem vir negotovosti, h kateri prispevajo tudi evropski politiki. Imamo volitve v Nemčiji, v Veliki Britaniji se nova laburistična vlada sooča s padcem popularnosti, v Franciji imamo čudno politično situacijo, ker Macron nima prave politične podpore v parlamentu, kar še povečuje negotovost."
JD Vance in Trumpov izplen
Ostra retorika JD Vancea ne pomeni, da ZDA zapuščajo Nato ali da je konec zavezništva med ZDA in Evropo.
Kako Lovec komentira govor ameriškega podpredsednika JD Vancea na Münchenski varnostni konferenci, ki je šokiral Evropejce, in Trumpovo politiko v zadnjih dneh? "Zagotovo Trump z nekonvencionalnim obnašanjem išče možnosti za to, da poveča izplen na različnih področjih. Že pred iztekom mandata Bidnove administracije je bilo jasno, da bo morala EU bistveno več narediti za svojo varnost in da bo morala resneje vzeti vlogo v Natu. Zdaj Trump razmišlja, kako daleč lahko gre, koliko s svojo nepredvidljivostjo iztrži od Evropejcev, koliko bodo pripravljeni povečati izdatke za oboroževanje, koliko so se pripravljeni zavzeti za to, da bo Ukrajina obstala kot država."
Američani ne morejo brez EU
Kljub temu ocenjuje, da ostra retorika Vancea ne pomeni, da ZDA zapuščajo Nato ali da je konec zavezništva med ZDA in Evropo. Še vedno gre za veliko medsebojno povezanost. EU je v gospodarskem smislu največji partner ZDA, igra zelo pomembno vlogo v Natu, pravi sogovornik, ki ob tem opozarja, da se premalo zavedamo, da je celotno rusko gospodarstvo veliko kot gospodarstvo držav Beneluksa.
Te zgodbe ne bomo videli
Po drugi strani EU zaradi neenotnosti slabo izkorišča svojo gospodarsko moč. "Nekateri ocenjujejo, da skuša Trump razbiti EU, jo prisiliti, da še vedno kupuje ameriško orožje in da se odpove ekonomskim odnosom s Kitajsko. Mislim, da te zgodbe ne bomo videli. EU bo morala pokazati resnost in samostojnost, prispevati svoj del k evropski varnosti in poskrbeti, da ZDA ostanejo vključene, če hočejo igrati neko vlogo in imeti vpliv na evropski celini."
Kitajski dejavnik
ZDA imajo namreč v Evropi strateške interese, od trgovine do številnih investicij, opozarja Lovec. Pomembno je tudi, da ima EU svojo lastno politiko do Kitajske. "Kot je dejal francoski predsednik Emmanuel Macron – EU nima meje s Kitajsko, ključno vprašanje je vojna v Ukrajini, vprašanje Kitajske pa je vprašanje za ZDA. Če hočemo podpirati drug drugega, morajo tudi ZDA sprejeti varnostne in strateške potrebe ter cilje Evropske unije, tudi v zvezi z Ukrajino."
Slovenski faktor
Kako Lovec ocenjuje slovensko odzivanje na najnovejšo krizo? Po njegovi oceni je Slovenija v zadnjem letu manj poudarjala podporo Ukrajini, kar je bilo videti ob zavlačevanju s podpisom varnostnega sporazuma z Ukrajino in poudarjanjem priznanja Palestine pred evropskimi volitvami. Tudi zaradi tega je presenečen nad tarnanjem, da Slovenija ni bila vključena v pogovore večjih evropskih držav v Parizu.
Komu ni mar za mednarodno politiko?
"Šli smo od neke neaktivnosti, pasivnosti in celo kritiziranja zahodnega sveta, zdaj pa smo užaljeni, ker nismo ves čas vključeni, ampak saj smo se v bistvu sami v veliki meri izvzeli. Če se prav spomnim, je premier Robert Golob celo rekel, da se do volitev ne bo več ukvarjal z mednarodno politiko. Zdi se mi pomembno, da resno vzamemo te debate in opravimo razpravo, kaj smo še sposobni prispevati k varnosti Ukrajine," analizira Lovec. Opozarja tudi na priložnosti in izzive, ki jih prinašata bodoča obnova in zagotavljanje trajnega miru v Ukrajini.