Četrtek, 29. 1. 2026, 16.41
1 mesec, 3 tedne
Tajni sestanki Trumpovih uradnikov z gibanjem za odcepitev Alberte: 500 milijard v igri
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,82
Donald Trump je nedavno objavil fotografijo, na kateri pod ameriško zastavo vidimo tudi ozemlja Kanade, Grenlandije in Venezuele.
Administracija Donalda Trumpa je imela po poročanju Financial Timesa več tajnih sestankov s kanadsko skupino Alberta Prosperity Project (APP), ki zagovarja neodvisnost province Alberta. Po navedbah časnika naj bi APP na naslednjem srečanju v februarju ameriške uradnike prosil za posojilo v višini 500 milijard dolarjev, če bi prišlo do referenduma o odcepitvi od Kanade.
Po informacijah Financial Timesa, ki se sklicuje na zanesljive vire, so se voditelji kanadske skupine Alberta Prosperity Project (APP) od lanskega aprila v Washingtonu trikrat sestali z uradniki ameriškega zunanjega ministrstva. Novo srečanje med njimi in ameriškimi uradniki je načrtovano za februar, na njem pa naj bi predstavniki APP zaprosili za posojilo v višini 500 milijard dolarjev (418 milijard evrov) za financiranje potreb province v primeru referenduma o neodvisnosti.
Tovrstne sestanke je posredno potrdil tudi pravni svetovalec APP Jeff Rath, ki se je udeležil sestankov in razkril, da so ZDA "izjemno navdušene nad idejo o svobodni in neodvisni Alberti". Rath se je med drugim pohvalil, da ima veliko boljši in trdnejši odnos s Trumpovo administracijo kot kanadski premier Mark Carney.
Kanadski premier Mark Carney
Provinca, ki jo označujejo za "kanadski Teksas" z veliko naravnimi viri
Kanadčani provinco Alberto imenujejo tudi "kanadski Teksas" in je vse prej kot nepomembna. Alberta je s 660 tisoč kvadratnimi kilometri na primer večja od Ukrajine (vendar ima le 4,3 milijona prebivalcev) in je največja kanadska proizvajalka nafte in plina, saj 75 odstotkov svoje proizvodnje izvozi v ZDA.
Dva izmed največjih svetovnih petrokemičnih proizvajalcev v Severni Ameriki sta v osrednji in severno-osrednji Alberti, od koder se po vsem svetu prodajajo polietilenski in vinilni proizvodi. Prav zaradi svojega gospodarstva ima Alberta tesnejše odnose z ZDA kot s svojo lastno državo, znana pa je tudi po konservativnih političnih stališčih večine prebivalstva v provinci.
ZDA se spogledujejo z Alberto
Washington odkrito kaže na to, da resno razmišlja, da bi si ZDA priključile tudi provinco Alberto. Ameriška administracija na provinco Alberto gleda kot na nekaj, kar bi sčasoma lahko postala 51. zvezna država Združenih držav Amerike. "Alberta je naravni partner Združenih držav," je 22. januarja med obiskom Davosa v Švici dejal ameriški finančni minister Scott Bessent in dodal, da bi prebivalcem province morali dovoliti, da pridejo v ZDA. "Imajo velike vire. Albertanci so zelo neodvisni ljudje," je še povedal.
Trump je takole pred dnevi ozemlja Kanade, Grenlandije in Venezuele obarval z ameriško zastavo:
BREAKING: Donald Trump has shared an image on Truth Social showing Canada and Greenland as part of the United States. pic.twitter.com/y70ppBzF7d
— YEGWAVE (@yegwave) January 20, 2026
Možnosti za uspeh odcepitve od Kanade so majhne
Bessent se je takrat skliceval na kampanjo zbiranja 178 tisoč podpisov, ki se je začela v začetku januarja, s ciljem organizacije referenduma o neodvisnosti te kanadske province. Referendumsko vprašanje bi se glasilo: "Ali se strinjate, da provinca Alberta preneha biti del Kanade in postane neodvisna država?" Vseeno pa se zdi, da ima pobuda, ki jo vodi separatistični projekt Alberta Prosperity Project, malo možnosti za uspeh.
Anketa Ipsosa z dne 23. januarja je namreč pokazala, da bi le 28 odstotkov prebivalcev Alberte glasovalo za njeno odcepitev od Kanade. Tudi v primeru, da bi se prebivalci Alberte na referendumu odločili za odcepitev, kanadska zakonodaja določa, da se nobena provinca tam ne more enostransko odcepiti od Kanade. Separatisti se morajo o odcepitvi pogajati z zvezno vlado in drugimi provincami ter doseči dogovor o pogojih odcepitve od Kanade.
Poleg tega mora po veljavni zakonodaji rezultat referenduma pokazati "jasno večino v prid odcepitvi", šele to pa bi ustvarilo obveznost pogajanj o odcepitvi. Prav tako zakon ne določa odstotka, ki šteje kot jasna večina. Čeprav za to običajno šteje 51 odstotkov, lahko spodnji dom kanadskega parlamenta odloči, da to ni dovolj, kar pomeni, da se proces odcepitve ne more nadaljevati.
