Posebne odnose, kot jih ima Beograd z Republiko srbsko, si želi vzpostaviti tudi s Federacijo BiH, je med drugim dejal.
Številna nerešena dvostranska vprašanja
Poudaril je, da sta državi povezani že naravno, saj živijo Srbi, Hrvati in Bošnjaki v obeh državah. Povezani sta tudi gospodarsko, kulturno in na področju infrastrukture. Imata pa še številna nerešena dvostranska vprašanja, ki jih je treba čim prej rešiti za pospešitev skupne poti v Evropsko unijo, je dejal Tadić.
"Srbija je porok daytonskega mirovnega sporazuma"
Dodal je, da je Srbija porok daytonskega mirovnega sporazuma, s katerim se je leta 1995 končala vojna v BiH, da pa si "ne jemlje pravice vmešavanja v notranje zadeve BiH", saj je porok v smislu spoštovanja suverenosti in ozemeljske celovitosti BiH.
Kot je povedal predsedujoči predsedstvu BiH Nebojša Radmanović, sta se s Tadićem strinjala, da sta obe državi ključnega pomena za stabilnost Zahodnega Balkana, pa tudi Evropske unije v celoti. Zato je članice EU pozval, naj države regije spodbudijo k čimprejšnji izpolnitvi pogojev za članstvo.
Tadić: Ponosen sem, ko kličejo k moji smrti
Na novinarsko vprašanje, ali mu je bolj pomembno, da je "regionalni vodja ali da zaščiti interese srbskega naroda" ter kaj pravi na obtožbe, da je izdajalec, je Tadić odgovoril, da bi mu bilo všeč, če bi mu na koncu njegovega "političnega posla" rekli, da je izdajalec, vsem - Srbom, Hrvatom in Bošnjakom - pa bi bilo bolje.
Politike pozval k regionalni odgovornosti
"Kadarkoli me kdo napada zaradi tovrstne politike, sem zelo ponosen. Ko proti meni vzklikajo navijači na stadionih v Srbiji, da se moram ubiti ali kličejo k moji smrti, moram reči, da sem ponosen," je dejal. Poudaril je, da tisti, ki vzklikajo sovražna gesla do drugih narodov, niso njegovi prijatelji, pa naj gre za navijače ali za intelektualce. Vse politike v regiji pa je pozval k regionalni odgovornosti, saj je to edini način za rešitev skupnih problemov.
Ponovil je še, da bo Srbija uresničila vse svoje obveze do haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, vključno s prijetjem še zadnjega ubežnika Gorana Hadžića.
Tadićeva pot sprave
Tadić se je v Sarajevu sestal tudi z vodstvom parlamenta BiH ter predsedujočim svetu ministrov Nikolo Špirićem in glavnim sekretarjem Sveta za regionalno sodelovanje Hidom Biščevićem. To je sicer prvi uradni obisk kakega predsednika Srbije v BiH od konca vojne leta 1995.
Tadić je bil v Sarajevu že maja lani, ko se je udeležil obeležitve desete obletnice mreže nevladnih organizacij Igmanska pobuda. Julija lani pa se je z namenom spodbujanja sprave v regiji udeležil slovesnosti ob 15. obletnici genocida v Srebrenici.
1
