Švicarji na referendumu z veliko večino zavrnili drastične omejitve priseljevanja

Konservativna okoljska skupina Ecopop, pobudnica današnjega referenduma, želi letno neto priseljevanje omejiti na največ 0,2 odstotka populacije Švice, ki šteje 8,2 milijona. To bi pomenilo največ 16.000 priseljencev na leto, kar je precej manj od sedanjih 100.000.

Nasprotniki referenduma pobudnikom očitaLI, da je njihova pobuda ksenofobna Kot utemeljujejo, se s prenaseljenostjo, ko so ljudje utesnjeni in natlačeni, poveča nevarnost prepirov, nekompatibilnosti, stresa in konfrontacij, zato jo je treba preprečiti. Nasprotniki referenduma jim očitajo, da njihova pobuda ni okoljska, ampak predvsem ksenofobna.

Švicarski gospodarstveniki so pred glasovanjem opozarjali, da bi jim v primeru uspelega referenduma manjkalo kakih pol milijona ljudi letno in bi ostali brez kvalificirane delovne sile. Vlada v Bernu pa je svarila, da bi morala Švica v tem primeru kršiti svoje dogovore z EU, kar bi vodilo v zaprtje evropskega trga zanjo in v prekinitev trgovinskih vezi.

Švicarji so sicer februarja na referendumu s tesno večino že izglasovali uvedbo kvot za priseljevanje iz držav EU. Švica bo priseljevanje s kvotami omejevala od leta 2017.

Neuspešna tudi ostala današnja referenduma Neuspešna sta bila tudi ostala današnja referenduma. Pobudo populistične desne ljudske stranke, da bi Švica vse zlato iz tujine vrnila domov, potrojila zlate rezerve s sedem na 20 odstotkov in centralni banki prepovedala prodajo dragocenih kovin, je zavrnilo 78 odstotkov ljudi. Analitiki so pred referendumom svarili, da bi morala švicarska centralna banka v tem primeru v prihodnjih petih letih kupiti 1800 ton zlata, zaradi česar bi cene zlata ponorele.

60 odstotkov Švicarjev pa je glasovalo proti temu, da bi ukinili davčne ugodnosti tujim milijonarjem, ki se preselijo v Švico, a tam ne delajo in plačujejo nizke davke po enotnih stopnjah, precej nižje kot švicarski državljani. Pobudniki tega referenduma, levo usmerjene stranke in sindikati, so poudarjali, da davčne ugodnosti med drugim vodijo v pretirano urbanizacijo, dvigujejo cene nepremičnin in škodijo domačinom.

Prvi izidi kažejo, da je proti ukinitvi davčnih ugodnosti za tuje bogataše glasovalo tudi 68,7 odstotka prebivalcev Ženeve, ki velja za kanton bogatih.

V Švici živi več kot 5700 milijonarjev in milijarderjev s tujim potnim listom, ki v švicarski proračun z davki letno prispevajo približno milijardo frankov oziroma okoli 830 milijonov evrov.