SiolNET. Novice Svet
2,71

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Sultan" Erdogan bo še naprej krepil vpliv na Balkanu

2,71

termometer

Recep Tayyip Erdogan
Foto: Reuters

Recep Tayyip Erdogan usodo Turčije kroji že več kot 15 let, bodisi kot premier bodisi kot predsednik države. Od tega ponedeljka je oboje.

V skladu z ustavnimi spremembami, ki so jih Turki izglasovali na referendumu lani aprila, je položaj predsednika vlade odpravljen. Predsednik države ima od zdaj veliko več moči, med drugim bo imenoval in odstavljal najvišje državne uradnike. Parlament tu nima nobene besede več.

Ključne spremembe, ki jih uvaja predsedniški sistem:

  • sočasne predsedniške in parlamentarne volitve,
  • odprava funkcije predsednika vlade,
  • predsednik imenuje in odstavlja podpredsednike, ministre in visoke državne uradnike, brez potrjevanja v parlamentu,
  • odprava vojaškega sodišča,
  • predsednik izbira 13, parlament pa devet od 22 članov sveta, ki imenuje sodnike in tožilce,
  • predsednik lahko izdaja izvršilne odloke, brez potrjevanja v parlamentu,
  • povečanje števila poslancev s 550 na 600, a imajo manj vpliva,
  • predsednik je na položaju lahko dva zaporedna mandata.

Posledice Erdoganove moči so že vidne v praksi

"Žal ne gre le za prehod iz parlamentarnega v predsedniški sistem, temveč izvršni," opozarja strokovnjak za mednarodne odnose Marko Lovec. Erdogan namreč zdaj kot predsednik lahko sam imenuje kabinet in višje predstavnike v sodstvu ter ima možnost vladanja z dekreti, torej z neposredno izvršljivimi ukazi, ki ne gredo čez parlamentarni postopek.

"To pomeni večjo koncentracijo izvršne moči in manjši demokratični nadzor ter manjše pravne omejitve," pojasnjuje Lovec. Posledice Erdoganove moči so že vidne v praksi: včeraj je namreč v kabinet imenoval bližjega sorodnika, njegov zet Berat Albayrak bo vodil državne finance.

Turčija že zdrsnila v polavtonomni sistem

"Žal ne gre le za prehod iz parlamentarnega v predsedniški sistem," opozarja strokovnjak za mednarodne odnose Marko Lovec. "Žal ne gre le za prehod iz parlamentarnega v predsedniški sistem," opozarja strokovnjak za mednarodne odnose Marko Lovec. Foto: FDV Ob inavguraciji je 64-letni Erdogan dejal, da Turčija zapušča "sistem, ki je povzročal družbeni in gospodarski kaos". A z okrepljenimi pristojnostmi in razorožitvijo parlamenta bo "sultan" Erdogan, kot ga imenujejo nekateri, lahko le še lažje nadaljeval avtokratsko politiko, ki jo je začrtal v preteklih letih vladanja.

Z uporabo sile policije, množičnimi aretacijami glasnih nasprotnikov njegove politike, množičnim odpuščanjem javnih uslužbencev, zatiranjem svobode medijev in zapiranjem novinarjev – več jih je obsojenih na dosmrtno ječo – je Erdoganu v zadnjih letih uspelo utišati nasprotnike.  

Erdogan Novice Erdogan je prisegel kot predsednik Turčije

Po poskusu državnega udara 15. julija 2016, za katerega je po navedbah uradne Ankare odgovoren v ZDA živeči klerik Fethullah Gülen, so oblasti odpustile več kot 130 tisoč ljudi, med njimi sodnike, vojake in učitelje, več deset tisoč ljudi je bilo aretiranih. Po poskusu državnega udara 15. julija 2016, za katerega je po navedbah uradne Ankare odgovoren v ZDA živeči klerik Fethullah Gülen, so oblasti odpustile več kot 130 tisoč ljudi, med njimi sodnike, vojake in učitelje, več deset tisoč ljudi je bilo aretiranih. Foto: Reuters

Množične kršitve človekovih pravic, omejevanje opozicije, posegi v volilno zakonodajo, čistke v javnem sektorju, pritisk na medije in civilno družbo so namreč več kot očitni znaki, da je Turčija praktično že "zdrsnila v polavtonomni sistem", pojasnjuje Lovec.

V takšnem sistemu imajo namreč nosilci oblasti še vedno volilno podporo, medtem ko "ustrezne varovalke, ki preprečujejo zlorabo oblasti, zagotavljajo civilni nadzor, politično konkurenco, transparentnost ipd., delujejo v zelo omejenem obsegu", opozarja sogovornik iz Centra za mednarodne odnose na Inštitutu za družbene vede pri FDV.

Recep Tayyip Erdogan Novice Turški referendum: Erdogan nujno potrebuje glasove izseljencev

Nova trenja z EU in ZDA

Predsedniški sistem ne bo zamajal Turčije le na znotraj, temveč bo njegov vpliv segal tudi v zunanjo politiko. Mednarodni analitiki ne pričakujejo drastičnih sprememb, znak za to naj bi bil, da je Erdogan na položaju ohranil dozdajšnjega zunanjega ministra Mevlüta Cavusogluja.

"Analitiki ugibajo, da bo Turčija sledila nacionalistični zunanji politiki," razlaga Lovec. Kot pravi, se bo Turčija v Siriji osredotočila na zamejitev vloge Kurdov in se deangažirala v smislu podpore upornikom. "To bo povečalo trenja z EU in ZDA, ki še vedno nasprotujejo Al Asadu in Rusiji."

Kljub moči, ki jo je z novim sistemom dobil Erdogan, se Turčiji lahko zgodijo številne notranje krize. Kljub moči, ki jo je z novim sistemom dobil Erdogan, se Turčiji lahko zgodijo številne notranje krize. Foto: Reuters

Erdoganova Turčija je v zadnjem času že tako vodila precej agresivno politiko do Evrope, ki jo je okrepila tudi s pomočjo diaspore. Njen postopek približevanje EU je do nadaljnjega mrtev. Mogoči so celo "konflikti z EU, ki jih lahko izkoristi za notranjepolitične namene".

Na drugi strani se pričakuje, da bo Erdogan še naprej krepil vpliv na Balkanu. "V rokah ima tudi karto pritiska – v Turčiji je okoli tri milijone beguncev."

Erdoganovi privrženci Novice Kako je turški "sultan" Erdogan začel ogrožati Evropo

Veliko možnosti za notranje krize, ki lahko vplivajo na širšo regijo

Kljub moči, ki jo je z novim sistemom dobil Erdogan, se Turčiji lahko zgodijo številne notranje krize. Razlogov je več kot dovolj: od šibke zmage na volitvah do deleža mladega prebivalstva, političnih, etničnih in verskih razlik. Ne nazadnje je Turčija ekonomsko še vedno precej odvisna od EU, njeno gospodarstvo pa se ohlaja.

"Kljub formalni koncentraciji moči vse te razlike lahko vodijo v notranje krize. Takšna kriza lahko vpliva na širšo regijo," na vprašanje, kako sprememba turškega sistema lahko vpliva na svet, odgovarja Lovec.

Komentarji

8

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • MBSQ / 11.07.2018. ob 17:08 +13 - 2

    Evropa potrebuje novega Martina Krpana, ki bo zaustavil novodobnega Brdavsa! Krpan bo naredil kij iz lipovega lesa, zaustavil bo Brdavsa na njegovi osvajalski poti, in odrešil bo Evropo!

    +13 - 2
  • MBSQ / 11.07.2018. ob 17:11 +10 - 5

    Se pa pogosto sprašujem, od kod imamo na TV programi toliko turških filmov? Zanimiva strategija osvajanja, ni kaj ... Sprašujem se, ali ni to morda samo še ena od Sorosovih agend za destabilizacijo Evrope?

    +10 - 5
  • amarita / 11.07.2018. ob 23:12 +4 0

    turki nimajo kaj iskati na Balkanu ...500 let so na s mrcvarili ,zdesetkali ampak smo SLOVANI zmagali!!!!

    +4 0
delitve: 12
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin