Strokovnjaki proti nepremišljenemu črpanju nafte na Arktiki

Črpanje nafte na odprtem morju je tvegano kjerkoli, razmere na Arktiki pa tovrstno delo še dodatno otežujejo. John Farell, morski geolog in direktor ameriške komisije za arktične raziskave, je v nedavnem intervjuju opozoril na številne posebnosti, zaradi katerih je črpanje nafte na Arktiki še posebej tvegano. Izreden mraz, močni vetrovi, odlomljeni bloki ledu in pozimi omejena dnevna svetloba so dejavniki, zaradi katerih bi bilo črpanje nafte na skrajnem severu izredno oteženo. Vse našteto bi oteževalo tudi čiščenja morebitnih razlitij nafte. Čistilne ekipe namreč svoje usposabljanje opravljajo na Baltskem morju in zato niso pripravljene na posebne razmere, ki jih prinaša delovanje v arktičnem podnebju.

Farell istočasno poudarja, da se led na Arktiki izredno hitro tali, zaradi česar si je zelo težko ustvariti širšo sliko ter celovito razumevanje fiziološkega, kemičnega in biološkega okolja na skrajnem severu. To pomeni, da je praktično nemogoče slediti škodi, ki bi ga arktičnemu okolju prizadejalo črpanje nafte. "S taljenjem arktičnega ledu in tudi splošnim segrevanjem ozračja na tem območju sploh ne obstaja več neki temelj ekosistema, saj se vse skupaj izredno hitro spreminja," je poudaril Farell.

Rusi in Britanci bi vrtali v morju, polnem jedrskih odpadkov

Znanstveniki in okoljevarstveniki so Arktiki posebno pozornost začeli posvečati po tem, ko je 22. oktobra britanski naftni velikan BP oznanil, da bo svoje ruske holdinge prodal Rosneftu, ruskemu naftnemu podjetju v državni lasti. V skladu z določili pogodbe bo Rosneft postal največje državno naftno podjetje na svetu, BP pa bo imel še zmeraj 20-odstotni nadzorni delež. Za okoljevarstvenike je pri vsem skupaj ključno, da bo zdaj britanski velikan lahko prek Rosnefta dostopal še do arktičnih zalog nafte. Ker se ruske zaloge nafte počasi izčrpavajo, Arktika za naftna podjetja predstavlja mamljivo priložnost za črpanje na milijarde novih sodčkov nafte na skrajnem ruskem severu.

Sodeč po podatkih združenja ameriških geologov, se pod vse hitreje talečim se arktičnim ledom skriva še okrog 13 odstotkov svetovnih rezerv nafte. Rosneft ima že zdaj svoje vrtine na Arktiki, a zdaj preučuje še možnosti, da bi nafto črpal na odprtem morju. Zdi se, kot da gre za nadvse priročno zvezo, BP bo ponudil svoje strokovno znanje, Rosneft pa svoje licence. Ruski naftni raziskovalci že preučujejo možnost vrtanja v Karinem morju. To območje je tako zakotno, da so ga v nekdanji Sovjetski zvezi kar petindvajset let uporabljali kot odlagališče jedrskih odpadkov. Morje zato danes na svojem dnu skriva 17.000 kontejnerjev radioaktivnih odpadkov in potopljeno jedrsko podmornico. Zaradi jedrskih odpadkov in nevarnosti razlitja nafte je okoljevarstvena organizacija Greenpeace že zahtevala prepoved kakršnegakoli vrtanja na Arktiki. Prizadevanjem okoljevarstvenikov se pridružujejo celo nekatere naftne korporacije. Francoska multinacionalka Total prav tako opozarja pred vrtanjem na Arktiki in poudarja, da je nevarnost razlitja prevelika, to pa bi lahko imelo usodne posledice tudi za javno podobo podjetja.

K previdnosti pozivajo tudi ruski okoljevarstveniki

Ruski okoljevarstvenik Aleksej Bambuljak, ki deluje na območju arktičnih odprav na Norveškem in v Rusiji, prav tako zagotavlja, da so potrebne temeljite raziskave, preden bi sploh lahko začeli črpanje nafte. Po njegovih besedah je o Karinem morju še zmeraj znanega zelo malo v primerjavi s tem, kar strokovnjaki za črpanje nafte vedo o morjih, ki ležijo južneje. "Poznani so nam neki splošni vzorci, a nihče ne more zagotoviti, da vemo dovolj, da bi pravilno ocenili učinek vrtanja na okolje in okoljska tveganja," je povedal Bambuljak in poudaril, da bolj vzhodno in severno ko smo na Arktiki, manjše znanje o tem območju imamo.

Okoljevarstvenik dodaja, da bodo varnostne zahteve zaradi soudeležbe BP-ja najbrž celo višje. BP si nikakor ne more privoščiti še enega dramatičnega škandala, kot je bilo razlitje nafte v Mehiškem zalivu leta 2010. Ta zgodba tudi dve leti pozneje še zdaleč ni končana, v zalivu je namreč še zmeraj več sto milijonov litrov razlite nafte. A po prepričanju Bambuljaka bo ravno zato BP pri svojem osvajanju ruskega severa še posebej previden in naj bi bil pripravljen več denarja nameniti tudi okoljevarstvenim raziskavam.