Sreda, 17. 1. 2024, 8.08
3 mesece, 1 teden
Strah pred izbruhom neofašizma in vzponom skrajne desnice v Evropi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,38
Desničarski populistični akterji so v vzponu.
Po odmevnem neofašističnem shodu v Rimu ob 46. obletnici uboja treh neofašistov, na katerem je okoli tisoč privržencev nekdanjega totalitarnega režima trikrat dvignilo desnico v fašistični pozdrav, so v evropskem parlamentu ponovno razpravljali, kako preprečiti oživljanje neofašizma v Evropi. Vse bolj skrbi tudi krepitev evropske skrajne desnice, ki pričakuje uspeh na evropskih volitvah in povečanje števila mandatov v evropskem parlamentu. Napovedujejo preureditev unije po volitvah, strožji pristop do širitve EU ter ublažitev okoljskih ukrepov za zaščito delovnih mest in industrije.
Predstavniki evropskih skrajno desnih strank iz skupine Identiteta in demokracija so v začetku decembra lani na srečanju v Firencah napovedali uspeh skrajne desnice na evropskih volitvah letos.
Matteo Salvini.
"Naš cilj je postati vsaj tretja največja skupina v Evropskem parlamentu, za Evropsko ljudsko stranko in socialisti, in dobiti odločilno vlogo," je takrat po poročanju tujih tiskovnih agencij poudaril gostitelj srečanja, podpredsednik italijanske vlade in vodja desne Lige Matteo Salvini.
Nova politična dinamika Bruslja
Na Nizozemskem so po presenetljivi zmagi Geerta Wildersa na parlamentarnih volitvah lani novembra predstavniki skrajne desnice na srečanju pred okoli dva tisoč privrženci obljubili, da bodo spremenili politično dinamiko v Bruslju. "Drugačna Evropa brez socialistov na čelu je mogoča in jo potrebujemo," je dejal Salvini po poročanju bruseljskega spletnega biltena Politico.
Wilders, ki je zbrane nagovoril prek videopovezave, je izrazil upanje, da bo njegov uspeh, ki je povzročil politični pretres na Nizozemskem in v Evropi, začetek vala volilnih zmag podobno mislečih strank.
Evropa naj ne bo hotel za migrante in nasilje
Na srečanju so med drugim izrazili nasprotovanje načrtom Bruslja, da bi v EU z letom 2035 prepovedali motorje z notranjim zgorevanjem, in trdili, da bodo nova pravila uničila evropsko industrijo ter na koncu koristila kitajskim proizvajalcem električnih vozil.
Jordan Bardella
Predsednik francoske skrajno desne stranke Nacionalni zbor Jordan Bardella je požel aplavz za izjavo, da Evropa ne more postati hotel s petimi zvezdicami za migrante, priseljevanje pa povezal z nasiljem.
Množičen fašistični pozdrav
V Italiji še vedno razburjajo videoposnetki z neofašističnega shoda v Rimu, na katerem je več sto ljudi dvignilo desnico v fašistični pozdrav ob obletnici napada, ki se ga je prijelo ime pokol Acca Larentia.
Shocking Nazi rally held in Rome, Italy with hundreds of fascist supporters performing the Nazi salute multiple times- sparking outrage across the country and widespread condemnation from Italian politicians.
— Oli London (@OliLondonTV) January 10, 2024
pic.twitter.com/v6vzQkeGx0
Fašistični pozdrav je v Italiji sicer prepovedan, a se pogosto pojavi na neofašističnih zborovanjih. Dogodek je sprožil številne odzive, opozicija pa je pozvala tudi premierko Giorgio Meloni in njeno skrajno desno stranko Bratje Italije, ki velja za naslednico MSI, naj obsodita fašistične pozdrave, a še vedno molči.
We are shaken by the video released last week, showing hundreds of men performing mass fascist salutes during a rally in Rome
— Renew Europe (@RenewEurope) January 16, 2024
Prime Minister @GiorgiaMeloni, why don't you break your silence & condemn these neo-fascist acts?
Our MEPs will raise our concerns in @Europarl_EN today pic.twitter.com/1tlqrZ3TuU
Elly Schlein
Gesto je med drugim obsodila vodja levosredinske Demokratske stranke Elly Schlein. "Rim, 7. januar 2024. In zdi se kot leta 1924," je zapisala na družbenih omrežjih ob fotografiji dogodka. Poudarila je, da je to, kar se je zgodilo, nesprejemljivo in da bi morali neofašistične organizacije v skladu z ustavo razpustiti.
Vodja sredinske stranke Živa Italija
Matteo Renzi
Matteo Renzi pa je na televiziji La 7 dejal, da si fantje, ki so se jih spomnili na slovesnosti, zaslužijo spoštovanje in spomin in da se je vseh žrtev iz 70. let prejšnjega stoletja treba spominjati v zgodovinski perspektivi. "Toda ti prizori so nesprejemljivi," je poudaril glede fašističnega pozdrava in dodal, da jih dejstvo, da se z leti ponavljajo, ne upravičuje.
Kritičen je bil tudi vodja desne stranke Naprej Italija, zunanji minister Antonio Tajani.
Tajani je poudaril, da je treba takšno vedenje obsojati, tako kot tudi vse demonstracije podpore diktaturam.
Fabio Rampelli.
Fabio Rampelli, podpredsednik italijanskega parlamenta in viden član Bratov Italije, pa je dejal, da je njegova stranka "svetlobna leta oddaljena" od skrajnih desničarjev, ki so na nedeljskem shodu uporabljali fašistični pozdrav. Dodal je, da stranka na shodu ni sodelovala in z incidentom nima nobene zveze.
Srečanje skrajnih desničarjev v Potsdamu
V nemških mestih Essen, Leipzig in Rostock se je v ponedeljek zvečer na demonstracijah proti skrajno desni stranki Alternativa za Nemčijo (AfD) zbralo skupno več kot 15 tisoč ljudi. Med razlogi za proteste je nedavno razkrito tajno srečanje skrajnih desničarjev v Potsdamu, po katerem se vrstijo obsodbe in svarila pred podcenjevanjem skrajnežev.
V Essnu se je po navedbah policije zbralo okoli 6.700 demonstrantov. Sodelovale so tudi nekatere skupine, kot so Babice proti desnici in mladinsko krilo sindikata DGB, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Protest v Leipzigu medtem ni bil usmerjen le proti AfD, temveč tudi proti konservativni skupini Unija vrednot (Werteunion). Udeleženci – po ocenah policije jih je bilo okoli šest tisoč – so vzklikali: "Nikoli več fašizma!" Na transparentih v tem vzhodnonemškem mestu pa je med drugim pisalo "Ne AfD in AfD = nacistična stranka". V Rostocku se je shoda proti AfD udeležilo približno 2.500 protestnikov.
Demonstracije proti skrajni desnici so po Nemčiji potekale že tretji dan zapored.
K protestom proti AfD sta pozvali zveza levičarskih organizacij in civilna družba po razkritju tajnega sestanka nemške in avstrijske skrajne desnice novembra lani v nemškem Potsdamu, na katerem so govorili o množičnem izgonu ljudi iz države.
Tajni sestanek je nedavno razkrilo preiskovalno poročilo nemškega neprofitnega raziskovalnega inštituta Correctiv, pripravljeno na podlagi pričevanj, posnetkov skritih kamer in poročil novinarjev pod krinko. V njem med drugim piše, da so o načrtu za množičen izgon ljudi iz Nemčije, ki bi vključeval tudi nemške državljane, t. i. konceptu remigracije, med drugim razpravljali člani AfD, Identitarnega gibanja in neonacisti, pa tudi avstrijski aktivist identitarnega gibanja Martin Sellner, ki naj bi bil pobudnik načrta.
