Ponedeljek, 13. 3. 2017, 12.26
6 let, 6 mesecev
Štiri leta papeža, o katerem razpravljajo tudi za točilnim pultom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,33
Minevajo štiri leta, odkar je na balkon bazilike sv. Petra v Vatikanu stopil novi papež Frančišek. Prvi papež, ki je množico namesto s "Hvaljen Jezus" pozdravil z "Dober večer", je že takoj nakazal na reformo Cerkve, ki bo šla v smeri preprostosti in bližine ljudem. In kakšna je Katoliška cerkev štiri leta po tem?
"Vsekakor je papež Frančišek reformator, a reforme v Katoliški cerkvi ne delujejo po dekretih, temveč tečejo zelo počasi, saj to ni politična stranka, ki lahko vsaka štiri leta menja voditelja in program," poudarja teolog in filozof Branko Cestnik.
Kot pravi, je Frančišek reformo začel pri sebi kot papežu ter pokazal papeški lik fizično nekoliko bolj podoben Jezusu, da lahko poglavar Rimskokatoliške cerkve živi v bolj skromnem stanovanju in brez zlatih okrasov ter da si lahko vzame tudi čas za skromne, uboge, bolne ljudi. "To so ljudje zaznali kot velik signal, zato dosega veliko priljubljenost, tudi v tej generaciji Evropejcev in Slovencev, ki se je že zelo oddaljila od krščanstva."
Slovenska Cerkev še vedno zadržana do reformatorskega papeža
Papež Frančišek ni populist, je le blizu ljudem, pravi Branko Cestnik.
Cestnik dodaja, da njegova kultura preprostosti prodira tudi v druge dele cerkvenega telesa, hkrati pa je kritičen do slovenske Katoliške cerkve, ki se do novega pristopa obnaša nekoliko previdno. "Pri nas še tuhtamo, ali bo to, kar pravi papež Frančišek, zdržalo. Kaj pa, če pride drugi papež in bo drugače? Čutiti je zadržanost, hkrati pa tudi občudovanje Frančiška."
Zaradi njegovega pristopa Frančiška tudi kritizirajo, med drugim mu očitajo, da je populist, a Cestnik meni, da to ni populizem, ampak bližina ljudem. Kot pravi, ni teolog in nima strahotno teološkega besedišča, ima pa to, kar ljudje potrebujejo, da ga razumejo.
"Z enim preprostim stavkom premika gore. Spomnim se, ko je rekel, da se nekateri duhovniki in nune vozijo v prevelikih avtomobilih, in o tem so se pogovarjali že naslednji dan v naši vasi za točilnim pultom. V manj kot 24 urah do našega točilnega pulta pride papeška beseda."
"Frančišek je reformo začel pri sebi kot papežu ter pokazal papeški lik fizično nekoliko bolj podoben Jezusu, da lahko poglavar RKC živi v bolj skromnem stanovanju in brez zlatih okrasov ter da si lahko čas vzame tudi za skromne, uboge, bolne ljudi."
"Ima več podatkov, ki so bolj zanesljivi kot Ciini"
Med ključnimi izzivi, ki čakajo Frančiška, Cestnik na prvo mesto postavlja ekumenizem. Pred vrati je 500-letnica reformacije, ki naj bi jo katoličani in protestanti praznovali skupaj, kar je po Cestnikovih besedah čudež. Za papeža je tu glavni izziv na eni strani povezovanje z luteranci, na drugi strani pa soočenje s cerkveno opozicijo, ki se s povezovanjem ne strinja.
Sicer pa Cestnik dodaja, da eden velikih poznavalcev Vatikana pravi, da se Frančišek ne ukvarja več toliko s Katoliško cerkvijo, temveč ga notranje bolj muči vprašanje svetovnega miru, podnebnih sprememb in druga velika svetovna vprašanja. "Papež ima več podatkov in bolj zanesljive podatke o stanju človeškega duha, kot jih ima Cia. On vidi sliko duše narodov in kam gredo stvari, kar ga zelo skrbi."
"Papež Frančišek dela stvari, ki so zanimive tudi za nas vernike, predvsem pa nove in spodbujajoče k pozitivnemu razmišljanju."
Gregor Čušin, igralec in režiser: "Pri njem je vsak dan kaj novega – presenetljivo, zanimivo, nikoli dolgočasno. Papež Frančišek dela stvari, ki so zanimive tudi za nas vernike, predvsem pa nove in spodbujajoče k pozitivnemu razmišljanju o sebi, veri in svetu. Najbolj preseneča to, da govori preprosto kot kakšen vaški duhovnik, da se nihče ne more sprenevedati, da ga ni razumel. Predvsem je to ljubezen do Boga in bližnjega, brez zavijanja v celofan teoloških fraz. Jasnost besed je tista, ki ga najbolj loči od njegovih predhodnikov. Je popularen, ljudski in neposreden. Katoliško cerkev razume kot odprto skupnost, ne priznava ločenosti Cerkve od države, kot da je Cerkev skupnost vseh, ne le tistih, ki ji pripadamo po krstu."
Papež, ki z enim preprostim stavkom premika gore.
Mercedesa je parkiral v najgloblji vatikanski garaži
Argentinec Jorge Mario Bergoglio že od prvega dne papeževanja pravi, da je na prvem mestu rimski škof, šele potem poglavar Katoliške cerkve.
Najvidnejše zunanje geste papeža Bergoglia so, da je papeštvu povrnil izvirni fokus, umaknil se je iz reprezentančne rezidence in parkiral mercedesa v najgloblji vatikanski garaži, pravi pater Peter Lah.
A ob tem dodaja, da so bistvene spremembe, ki se ne vidijo. "Dve sinodi, na kateri se je zbralo več sto škofov, sta pokazali, da Frančišek dejansko ni več cesar, ampak prvi med škofi. Škofje so odgovorni za svoje škofije, kar je ne nazadnje pokazala reforma postopkov ničnosti cerkvene poroke. Ko pridejo skupaj, se ukvarjajo tudi s takimi težavami, za katere odgovor ni že vnaprej jasen. Nekateri se bojijo, da bo Cerkev izgubila vpliv, če bo pokazala, da nima pripravljenih jasnih odgovorov na vsa in hkrati vsako vprašanje. Drugi ugotavljajo, da je vplivnejša taka cerkev, ki človeku prisluhne in ga spremlja na njegovi vijugasti poti in ne le iz varne razdalje kaže proti cilju," pravi Lah.
Papež, ki opravlja svoje delo in si vzame čas za reveža
Papež ima po njegovih besedah vpliv na dvoje. "Prvič, lastno življenje lahko tako uredi, da z njim sporoča bistvene reči. Frančišek vsak dan mašuje in pridiga, živi v hiši skupaj z nekaj deset duhovniki in škofi, opravlja svoje delo in si vzame čas za reveže, ki jim je v senci papeškega dvorca uredil kopalnice in prenočišče," našteva Lah.
"Drugi in trajni vpliv pa ima s tem, ko imenuje škofe in sodelavce v Vatikanu. Ko pogledamo na škofovska imenovanja, vidimo, da papež izbira take, ki so blizu ljudem. Duhovnike, ki živijo za ljudi in z ljudmi," pravi jezuit in profesor na papeški univerzi Gregoriana v Rimu.
