Ponedeljek, 12. 9. 2022, 7.00
2 meseca, 2 tedna
Predsednica Evropske komisije von der Leynova o stanju v Uniji
Vojna v Ukrajini, energetska draginja, podnebne spremembe in pandemija covid-19 – Evropska unija je v preteklem letu dokazala, da se lahko njene države članice hitro in učinkovito odzovejo na krizne situacije ter tako zaščitijo varnost, zdravje in blaginjo prebivalcev unije. Kaj lahko pričakujemo v naslednjih mesecih in kako bo EU ukrepala?
Predsednica oz. predsednik Evropske komisije od leta 2015 naprej vsako leto v septembrskem govoru o stanju v EU pred poslanci Evropskega parlamenta povzameta dosežke preteklih mesecev ter predstavita izzive in načrte za prihodnost.
Podpora Ukrajini v boju proti ruski okupaciji
Ursula von der Leyen: "To je prelomni trenutek za našo Unijo. Naše varnosti in zaščite ljudi ne smemo imeti za samoumevni, ampak si moramo zanju vseskozi prizadevati."
Ruski vojaški napad na Ukrajino je pokazal, da mir v Evropi ni samoumeven. Iz Ukrajine je zbežalo več milijonov ljudi, ki so jih države članice sprejele z odprtimi rokami. EU se je na napad odzvala enotno, solidarno in hitro: z ostrimi sankcijami proti Rusiji ter vojaško, gospodarsko in humanitarno podporo Ukrajincem.
"Ukrajino bomo podpirali, dokler bo treba. To delamo za Ukrajino, to delamo zato, da bi ohranili evropske vrednote," je na obisku v Sloveniji 29. avgusta poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Ukrepi proti dragi elektriki
Ruska agresija je cene energentov, posebej zemeljskega plina, pognala v nebo. Rusija namreč uporablja plin kot orožje in prekinja dobave energetskim podjetjem v EU. To se odraža tudi v višjih cenah električne energije, ki so prizadele gospodinjstva in podjetja po vsem svetu.
Predsednica von der Leyen je zato že napovedala povečanje vlaganj v obnovljive vire energije, ki bodo zmanjšali odvisnost od ruskih energentov, ter reformo trga električne energije v EU, ki bo gospodinjstva in podjetja zaščitila pred nesorazmernimi dvigi cen.
Ursula von der Leyen : "Najboljši način, da se znebimo ruskih fosilnih goriv, je, da pospešimo prehod na zelene vire energije."
Skupaj proti požarom
Stanje v Evropski uniji so sicer v poletnih mesecih krojili tudi suša in obsežni gozdni požari, tudi na slovenskem Krasu. Letos je v Evropi pogorelo več kot 700.000 hektarjev površin, kar je največ od leta 2006, opozarja evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
Pokazalo se je, kako pomembna je medsebojna pomoč članic EU pri soočanju z naravnimi katastrofami. Samo v zadnjih dveh mesecih je mehanizem EU za civilno zaščito za gašenje gozdnih in drugih požarov po Evropi mobiliziral 29 letal in osem helikopterjev. Na terenu se jim je pridružilo 369 gasilcev in več kot 105 vozil.
"Doslej je mehanizem EU za civilno zaščito je devetkrat aktiviralo pet držav, države članice EU pa so se odzvale izjemno solidarno," pojasnjuje komisar Lenarčič.
Janez Lenarčič: "Prek našega koordinacijskega centra za odzivanje na izredne razmere v Bruslju spremljamo položaj po EU in zagotavljamo potrebno pomoč."
Evropski zeleni dogovor
Vse pogostejše suše in vedno bolj obsežni požari so posledica podnebnih sprememb, predvsem segrevanja ozračja, ki ga poganja vse večja količina toplogrednih plinov v ozračju. Cilj evropskega zelenega dogovora, temelja podnebne politike EU, je jasen: omejiti segrevanje planeta na stopinjo Celzija in pol in do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost EU.
"Energetska kriza kot posledica ruskega napada na Ukrajino nas drago stane. Evropski zeleni dogovor, ki spodbuja prehod iz fosilnih goriv na obnovljive vire energije, je eden izmed ukrepov, ki bi lahko to krizo omilili," pojasnjuje vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše.
"Zeleni prehod bo regije, ki so gospodarsko odvisne od fosilnih goriv, bolj prizadel kot druge. Tega se zavedamo. Nihče ne sme biti na slabšem," še poudarja Jug Jerše.
V svojih predlogih za zmanjšanje odvisnosti od Rusije, Evropska komisija izpostavlja tudi varčevanje s plinom in električno energijo. Jug Jerše pravi, da moramo delovati na vseh frontah. "To pomeni ugašanje luči, zmanjšanje delovanja klimatskih naprav, znižanje jakosti gretja in hlajenja ter podobni varčevalni ukrepi. Sprememba se bo zgodila, ko bomo razumeli, da to počnemo za skupno dobro – ko hodim v službo s kolesom, ko jem manj mesa, ko oblečem pulover, namesto da odprem radiator, takrat prispevam k zelenemu prehodu, ki bo koristil vsem. Zmagali bomo, ko spremenimo miselnost," še poudarja Jug Jerše.
Jerneja Jug Jerše: "Države EU morajo izpolniti ambiciozne cilje za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in povečanje energetske učinkovitosti. To je ključno za uspešen zeleni prehod in doseganje podnebne nevtralnosti."
Glavni izvršilni organ Evropske unije
Evropska komisija je glavni izvršilni organ Evropske unije. Kolegij Evropske komisije sestavlja 27 evropskih komisarjev, po en na državo članico. Komisija predlaga zakone Svetu EU in Evropskemu parlamentu, pripravi predhodni predlog proračuna EU, je odgovorna za izvajanje zakonodaje EU in predstavlja EU v tretjih državah oz. nekaterih mednarodnih organizacijah.
