So na mejah Evrope begunci ali ekonomski migranti?

Po dozdajšnjih pričakovanjih naj bi letos za azil v Nemčiji prosilo okoli 800 tisoč ljudi, večinoma iz Afrike in Bližnjega vzhoda. Pretekli konec tedna je Angela Merkel dejala, da bo "migrantska kriza za Evropsko skupnost veliko večja težava kot pa grški dolgovi". Nemški vicekancler Sigmar Gabriel pa je za televizijo ARD dejal, "da je begunska problematika za Nemce največji izziv po združitvi obeh Nemčij".

Pomenljiva je uporaba besed begunec oziroma migrant, ki sta jih uporabila nemška politika. Nosita namreč različne pomene. Begunec je nekdo, ki beži, največkrat se uporablja v kontekstu vojnih beguncev. Migrant ima drugačno konotacijo. Migranti so priseljenci, največkrat v pomenu ekonomski priseljenci. Do enih in do drugih pa imamo različne odnose. Begunce nekako sprejmemo, do ekonomskih migrantov pa smo Evropejci precej manj tolerantni.

Kdo so torej ljudje, ki bodisi s čolni prek Sredozemlja bodisi peš čez Makedonijo prihajajo v Evropo? Begunci ali migranti?

Iz Afrike bežijo pred Boko Haramom V medijih se je ob začetku pribežniške krize največkrat uporabljal pojem nelegalni pribežniki. To je veljalo predvsem za ljudi s čolnov v Sredozemlju. Za večino je veljalo prepričanje, da so ekonomski migranti. Pa vendar niso vsi.

Med njimi je mnogo Eritrejcev. Urad Združenih narodov za begunce poroča, da vsak mesec iz Eritreje proti Evropi odide okoli pet tisoč ljudi. Čeprav eritrejska vlada vztraja, da so to ekonomski migranti, ki so podlegli obljubam tihotapcev z ljudmi, poročilo Združenih narodov navaja, da so v Eritreji prisotne stalne kršitve človekovih pravic. Zato lahko Eritrejci v Evropi zaprosijo za azil.

Evropa tudi kar prelahko pozablja na nasilje organizacije Boko Haram, podobno tistemu, ki ga Islamska država izvaja v Siriji in Iraku. Divjanje Boko Harama je povzročilo val beguncev iz Nigerije, Nigra, Čada in Kameruna. Nikakor ne gre pozabiti, da že od leta 2012 traja kriza v Maliju, od koder je pobegnilo okoli 200 tisoč ljudi, ki so še vedno naseljeni v sosednjih državah in so tudi lahko prosilci za azil v Evropi.

70 odstotkov jih je upravičenih do azila Združeni narodi ocenjujejo, da je do konca julija kar 62 odstotkov vseh pribežnikov dejansko bilo beguncev z vojnih območij, največ iz Sirije, Eritreje in Afganistana. Ljudje iz treh dežel imajo pravno pravico za azil v Evropi. K njim lahko dodamo pribežnike iz Iraka, Darfurja in Somalije, tako da naj bi bilo med vsemi pribežniki, ki trenutno želijo v Evropo, okoli 70 odstotkov takih, ki bi jim odobrili azil. Torej so dejansko begunci in ne ekonomski migranti.

Eden od strahov Evropejcev je, da bodo številni priseljenci spremenili podobo stare celine. A če pogledamo podatke, je v letošnjem letu v Evropo prišlo 340 tisoč ljudi, kar je 0,045 odstotka celotne populacije Evrope. Le za primerjavo: v Turčiji je trenutno 1,8 milijona sirskih beguncev, v Libanonu, ki ima 4,5 milijona prebivalcev, pa je milijon beguncev iz Sirije.

Al Jazeera dosledno poroča o beguncih Zato je skrajni čas, da se nehamo slepiti in ljudi, ki bežijo v Evropo, označevati kot migrante, nelegalne pribežnike. So begunci. Ne nazadnje se tudi mediji na podlagi pretresljivih zgodb beguncev odločajo, da jih ne bodo več imenovali migranti. Julija je tak poziv objavil Twitter, ki je vsakogar, ki je uporabil izraz nelegalni migranti, opozoril, naj uporabi drugačen termin. Te dni se je tudi urednik novic Al Jazeere English Salah Negm odločil, da v prispevkih ljudi s čolnov v Sredozemlju in ljudi na grških otokih ne bodo več imenovali migranti, temveč dosledno begunci.

Evropa se bo morala prebuditi in spopasti z begunsko krizo, ne pa trditi, da na mejah čakajo ekonomski migranti. Čakajo ljudje, ki se borijo za svoje življenje. In vsaka pretresljiva podoba izčrpane begunske družine potrdi to trditev.