Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ana Rupar

Petek,
14. 8. 2015,
8.47

Osveženo pred

5 let, 4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Slovenci po svetu Slovenci v tujini ZDA Urška Košir

Petek, 14. 8. 2015, 8.47

5 let, 4 mesece

Slovenska študentka iz Yala: Slovenija bi morala bolje izkoristiti svoje možgane v tujini

Ana Rupar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Urška Košir | Foto Osebni arhiv

Foto: Osebni arhiv

Če bi Slovenija znala bolje izkoristiti potencial, ki ga ima v tujini, in če bi se več Slovencev vrnilo, bi lahko veliko pripomogli k razvoju države, je prepričana 23-letna študentka z Yala.

Urška Košir je študentka psihologije na ameriški univerzi Yale, eni izmed desetih najboljših univerz na svetu. Univerza ima nekaj več kot pet tisoč dodiplomskih študentov, med njimi jih je okoli 13 odstotkov iz tujine, a iz Slovenije le Urška, ki je bila izbrana med 30 tisoč prijavljenimi.

Izolčanka, ki je že v gimnaziji pobegnila v sosednjo Italijo

Triindvajsetletna Urška prihaja iz vasice nad Izolo, tujino je začela spoznavati, ko se je kot profesionalna jadralka udeleževala tekmovanj po vsem svetu. V želji po izobraževanju v tujem jeziku se je v drugem letniku gimnazije prijavila na razpis in kot edina slovenska dijakinja tisto leto dobila štipendijo za šolanje na mednarodni šoli United World College v zamejskem Devinu, kjer je opravila drugo polovico gimnazije in mednarodno maturo.

Da bo po maturi ostala v tujini, ni bilo dvoma. Najprej je pogledovala po Angliji, nato se je odločila za ZDA, ker je tam lažje usklajevala študij in jadranje.

Urška Košir | Foto: Osebni arhiv Foto: Osebni arhiv

"Yale je moj drugi dom"

Urška pravi, da je univerza, ki leži blizu New Yorka, njen drugi dom. To namreč najbolje opiše občutek pripadnosti, ki ga je dobila v zelo kratkem času. S študenti so zelo povezani, prav tako s profesorji, ki so zelo odprti in dostopni, ne glede na to, kako veliki strokovnjaki so in kaj vse so v življenju že dosegli. Profesorji namreč svoj uspeh merijo po tem, da jih študenti presežejo.

"Kolikor sem slišala, v Sloveniji tega ni. Profesorji želijo imeti avtoriteto in ustvarjajo neko strahospoštovanje. Pri nas smo z njimi na 'ti', konec tedna gremo skupaj v lokal na pivo, a vseeno jim uspe vzdrževati profesionalni odnos."

Urška Košir | Foto: Osebni arhiv Foto: Osebni arhiv

Precej večja ambicioznost kot v Sloveniji

Medtem ko mnogi njeni vrstniki v Sloveniji zaradi slabih pogojev na trgu dela in številnih študentskih ugodnosti podaljšujejo študij, ima 23-letna Urška diplomo že spisano, na dodiplomskem študiju jo čakajo le še štirje izpiti, poleg tega je za njo tudi že prvi semester podiplomskega študija s smeri javnega zdravja.

Ambicioznost je po njenih besedah med tamkajšnjimi študenti bistveno višja kot v Sloveniji. "Če bi ostala v Sloveniji, bi bila verjetno tako kot večina tukajšnjih študentov. A v ZDA te dinamično okolje na kampusu spodbuja, da si želiš čim prej končati in začeti delati ali izkoristiti nove priložnosti, ki se ti ponujajo." Med temi Urško najbolj mika vrnitev v Evropo in vpis magistrskega študija v Angliji.

Urška Košir | Foto: Osebni arhiv Foto: Osebni arhiv

Vsi so ambiciozni, vsi bi radi zmagali, vsi bi bili prvi

Dolgoročno bi se Urška od življenja v Ameriki rada poslovila. Amerika sicer zaradi svoje velikosti ponuja ogromno priložnosti, povezav s takšne univerze, kot je Yale, imaš ogromno in zato dela ni težko dobiti, prav tako so za tak kader začetne plače precej visoke.

A vse to Urške ne premami. "V Ameriki se da dobro živeti, vendar moraš tudi dosti delati. Ko malo pretehtam, ugotovim, da tistih 90 ur na teden ne bi delala za noben denar. Moraš se namreč ustaviti in pretehtati, kaj ti več pomeni."

Američani so po njenem opisu kulturno bolj individualisti in večji materialisti, izredno tekmovalni, uspeh pa merijo v številkah oziroma zaslužku, vsi so ambiciozni, vsi bi radi zmagali in bili prvi. Tempo življenja je, predvsem blizu Velikega jabolka, izredno hiter in stresen.

Urška Košir | Foto: Osebni arhiv Foto: Osebni arhiv

V krempljih bolezni nazaj v Slovenijo

Vrtinec takšnega življenja te hitro potegne vase in če se mu prepustiš, lahko zboliš, iz svojih izkušenj pripoveduje Urška. Triindvajsetletnica ima namreč za seboj težko bolezen, konec lanskega leta so jo zdravniki soočili z diagnozo malignega limfoma.

Bolezen je zahtevala, da "pritisne na pavzo" in se ustavi. "Takšna izkušnja ti ogromno da," pove Urška, ki je zdravljenje začela v Ameriki, marca pa se je odločila, da se vrne v Slovenijo.

Primorska klima in bližina domačih sta ji dobro dela, a kar zadeva samo zdravljenje, ni primerjave. Ameriško zdravstvo je po njenih izkušnjah daleč pred slovenskim. Kot zaseben sistem ameriško zdravstvo bolnikov ne obravnava kot pacientov, temveč kot kliente, s tem pa se jim osebje bistveno več posveča in bolj uveljavlja voljo bolnika.

"Zdravnik v ZDA si je vzel celo uro časa za pogovor z mano, najprej me je želel spoznati, kaj študiram, kakšni so moji cilji. Med zdravljenjem so upoštevali moje želje, medtem ko je v Sloveniji vse tako, kot reče zdravnik, sicer moraš za vse sam prevzeti odgovornost."

Še bolj jo je prizadel odnos osebja. "Verjamem, da imajo medicinske sestre težko delo, a če si izbereš ta poklic, moraš to sprejeti, pustiti svoje skrbi doma in se posvetiti bolnikom. V Ameriki so vsi prijazni in nasmejani, od delivca hrane in čistilke, do sester in zdravnikov. Vsak dela svoje in je zadovoljen."

Urška Košir | Foto: Osebni arhiv Foto: Osebni arhiv

Slovenija bi morala bolje izkoristiti možgane, ki jih ima v tujini

Po okrevanju se Urška še ta mesec vrača nazaj na drugo stran oceana, svoje življenje v zdomstvu namreč že pošteno pogreša. O tej izkušnji pravi, da je nekaj najboljšega, kar se ji je zgodilo. "Ko ni več staršev, da bi ti urejali dokumente, in moraš sam plačati račune in si najti delo, postaneš res neodvisen in samostojen," pravi Urška, ki izkušnjo s tujino priporoča vsem mladim.

"Vse, kar potrebuješ, je le nekaj poguma, ker če ti ne uspe, tako kot si si zamislil, se lahko vedno vrneš. Vse skupaj je odlična izkušnja, ki ti zelo razširi obzorja, in ko se vrneš, lahko zelo pripomoreš k svoji državi. Slovenija bi morala bolje izkoristiti možgane, ki jih ima v tujini. Če bi se več Slovencev vrnilo, bi lahko veliko pripomogli k razvoju države," pravi Urška, ki pa žal ugotavlja, da Slovenija tega potenciala niti ne ceni niti ne zna izkoristiti.

Slovenci, izobraženi v tujini, imajo namreč nemalokrat veliko zapletov pri dokazovanju izobrazbe, pridobljene v tujini. Ko je Urška oddajala vlogo za Zoisovo štipendijo, so namreč od nje zahtevali dokazilo, da je Yale izobraževalna ustanova.

Ne zaradi denarja ali možnosti za dobro delo, temveč zaradi te slovenske zaprtosti bo Urška najverjetneje ostala v tujini. "Bi pa vseeno rada ostala blizu doma in ohranila stik s Slovenijo," sklene študentka psihologije.

Ne spreglejte