Ponedeljek, 1. 4. 2024, 9.18
4 tedne, 1 dan
Slovenska prostovoljka na Zahodnem bregu: Vojno v Gazi se čuti po celem Zahodnem bregu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,36
"Vojna v Gazi je vseprisotna tudi na Zahodnem bregu. Vojaki povsod patruljirajo in čez dan pogosto prižigajo sirene na svojih vozilih, da s tem potrjujejo svojo prisotnost," je povedala Lešnik, ki je v Hebronu kot prostovoljka delovala približno tri tedne.
Vojno v Gazi se močno čuti tudi po celem Zahodnem bregu, je v pogovoru za STA dejala Martina Lešnik iz Koroške, ki se je nedavno vrnila iz Hebrona na Zahodnem bregu, kjer je bila prostovoljka. Povedala je, da se vojna čuti predvsem zaradi nenehne močne prisotnosti izraelskih varnostnih sil ter vzdušja med Palestinci.
Glede na njeno izkušnjo je na splošno vzdušje precej bolj žalostno in napeto kot običajno. Najbolj pa se vojna občuti na gospodarskem področju. Več tisoč Palestincev je namreč izgubilo službo in to vpliva na celotno palestinsko gospodarstvo, javni uslužbenci pa zaradi blokade izplačil prihodka od davkov s strani Izraela ne prejemajo svojih plač oz. jih prejemajo le delno. "Nihče noče ničesar več praznovati," je dodala.
Sicer na Zahodnem bregu ni takšnega pomanjkanja kot v Gazi, je pa precej drugače v taborišču Al Favar, kjer je med drugim Lešnik obiskala mobilno zdravstveno ambulanto. "Tam živi 12.000 ljudi z omejenim dostopom do zdravstvene oskrbe," je opozorila. Ko je pomagala tam, je opazila, da so bile omarice z zdravili praktično prazne. Izbira zdravil in opreme, ki je večinoma zastarela, je zelo omejena, je dodala.
V taborišču primanjkuje tudi stvari, ki se nam zdijo samoumevne, kot na primer neomejen dostop do vode. To morajo begunci redno dokupovati, saj je zmanjkuje, je dejala. Tudi izbira v trgovinah je zelo omejena. V taborišču ni videla niti nobenega vrta ali igrišča za otroke, zadnjega so po njenih besedah bombardirali lani.
"Življenje, ki ga živijo ljudje v taborišču, je življenje poniževanja, krutosti in diskriminacije," je dejala Korošica. Po njenih besedah vsi živijo v strahu, predvsem ponoči, saj takrat v taborišče velikokrat vstopijo vojaki. Kljub temu pa iz ljudi sije odločenost, sočutje in prepričanje, da bo jutrišnji dan boljši od današnjega, je dejala.
Podobno so prijazni in sočutni tudi Palestinci zunaj taborišča, je povedala. Zagotovila je, da se je povsod počutila dobrodošlo in da so bili domačini zelo iskreni. Se pa tudi v Hebronu med Palestinci čuti občutek utesnjenosti in zatiranosti, je pojasnila. Mesto je sicer ločeno na dva glavna dela: H1, ki je uradno pod palestinskim nadzorom, in H2, ki je pod nadzorom izraelskih sil in kjer živijo izraelski naseljenci.
Območji ločujejo nadzorne točke, izraelski vojaški nadzorni stolpi, ograde in zidovi. Prehod je možen le skozi nadzorno točko, dovoljenje za vstop v H2 pa imajo med Palestinci le tisti, ki tam živijo oz. imajo dovolilnico. "Meni je bilo med gibanjem v H2 zelo neprijetno. Stalen nadzor koraka, kot nekakšen zapor in konstantno prisoten strah, saj so na vsakih nekaj metrov prisotni vojaki," je opisala razmere v tem delu palestinskega mesta.
Ima pa Martina Lešnik zelo dobro izkušnjo z delom kot prostovoljka pri nevladni organizaciji Excellence center v Hebronu, kjer je med drugim poučevala angleščino. Kot je pojasnila, so jo zelo toplo sprejeli in ji skušali pojasniti razmere na terenu. Center sicer ponuja različne programe za mednarodne prostovoljce, ki želijo prispevati k izboljšanju življenjskih pogojev in kakovosti storitev za Palestince.
