Ponedeljek, 11. 12. 2023, 10.08
4 mesece, 3 tedne
Fajonova: Slovenija za uvedbo sankcij proti izraelskim naseljencem na Zahodnem bregu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,92
Ministrica Fajonova se je sicer danes ob prihodu na zasedanje v Bruslju znova zavzela za vzpostavitev trajnega premirja v Gazi.
Slovenija se spričo stopnjevanja nasilja na Zahodnem bregu zavzema za uvedbo prepovedi izdaje vizumov za vstop v EU izraelskim naseljencem, ki živijo na tem palestinskem ozemlju, je pred današnjim zasedanjem zunanjih ministrov EU povedala ministrica Tanja Fajon. Ob tem se je znova zavzela za trajno premirje na Bližnjem vzhodu.
Fajonova je glede slovenske podpore uvedbi sankcij proti izraelskim naseljencem na Zahodnem bregu pojasnila, da gre predvsem za skrb v povezavi z nadaljevanjem oziroma stopnjevanjem nasilja na tem zasedenem ozemlju, tudi z napovedmi o dodatnih nezakonitih gradnjah.
Po besedah ministrice je težko napovedati, ali bo na današnjem zasedanju soglasje glede tega.
Obenem je treba razpravljati tudi o dodatnih sankcijah proti skrajnemu palestinskemu gibanju Hamas, je še dejala Fajonova.
Sankcije proti Hamasu bi lahko bile sprejete v prihodnjih dneh
Viri pri EU so sicer pred zasedanjem povedali, da bi lahko bile sankcije proti Hamasu sprejete v prihodnjih tednih. O sankcijah proti skrajnim izraelskim naseljencem pa medtem poteka še politična razprava, ali in na kakšen način jih uvesti.
Kot so še navedli, gre za možnost uvedbe sankcij proti skrajnežem, ki so proti rešitvi dveh držav in proti prisotnosti Palestincev na Zahodnem bregu.
Ministrica Fajonova se je sicer danes ob prihodu na zasedanje v Bruslju znova zavzela za vzpostavitev trajnega premirja v Gazi, kjer se nadaljujejo spopadi med Izraelom in Hamasom.
"Ključno je vzpostaviti trajno premirje v Gazi, da preprečimo eksodus, da preprečimo genocid, etnično čiščenje. Kar se dogaja v Gazi, je humanitarna katastrofa izjemnih razsežnosti," je povedala.
Obenem je pozdravila vse napore za uresničitev rešitve dveh držav, da bi lahko Izraelci in Palestinci mirno sobivali.
Fajonova bo razpravljala z ministrskimi kolegi
O tem bo danes ob robu zasedanja ministrica Fajonova razpravljala tudi na delovnem sestanku z ministrskimi kolegi iz Španije, Belgije, Luksemburga, Irske in Portugalske, potem ko je skupaj s portugalskim ministrom Joaom Gomesom Cravinhom konec novembra obiskala regijo.
Zunanji ministri članic EU bodo sicer razpravljali o prihodnosti Bližnjega vzhoda po koncu trenutnih spopadov. Visoki zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell jim je že pretekli mesec predstavil okvir za prihodnost regije.
Na tej podlagi so njegove službe po navedbah diplomatov pripravile sedem področij ukrepanja s konkretnimi predlogi. Ukrepi so namenjeni stabilizaciji Gaze, ponovni okrepitvi palestinskih oblasti in oživitvi bližnjevzhodnega mirovnega procesa.
Bosna in Hercegovina je naredila znaten napredek pri sprejemanju reform na poti približevanja Evropski uniji, je danes ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU povedala ministrica Tanja Fajon. Po njenem mnenju je čas, da to spoznajo tudi evropski voditelji, ki imajo širitev na dnevnem redu zasedanja konec tedna.
Slovenija podpira začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo ter podelitev statusa kandidatke za članstvo Gruziji, hkrati pa opozarja, da ne smemo pozabiti na Zahodni Balkan, je povedala Fajon. Zavzema se za to, da bi tudi BiH do konca leta začela pogajanja o članstvu v EU.
"Bosni in Hercegovini bomo še naprej trdno stali ob strani, pomagamo ji s tehnično pomočjo pri reformah. Ta vlada je naredila znaten napredek in čas je, da to spoznajo tudi evropski voditelji. Gre za politične odločitve in politični trenutek je tu," je poudarila Fajon.
Da je treba spričo geopolitičnih razmer razmišljati bolj politično, je dejala tudi glede očitkov madžarskega premierja Viktorja Orbana, ki svoje nasprotovanje začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino argumentira s tem, da gre za politične odločitve, in ne odločitve na podlagi zaslug.
