Sobota, 22. 3. 2014, 13.36
8 let, 7 mesecev
Slovenka in Dominikanec: Dve različni kulturi, ki sta premagali vse ovire
"Včasih pridejo težki trenutki, ker ko si tukaj bi rad bil tam in obratno. Zavedava se, da bova vedno razpeta med dvema državama, kar se tiče tako družine kot prijateljev, ampak trenutno poskušava ne razmišljati toliko o tem, ampak samo sprejemati to, kar nama življenje prinaša," pravita tokratna sogovornika Slovenka Urška Batista in Dominikanec Rene Moya.
Urška: "Po poklicu sem diplomirana ekonomistka in oseba, ki obožuje potovanja, spoznavanje novih ljudi in običajev. Vedno sem pripravljena sprejeti nove izzive."
Rene: "Sem menedžer turizma. Rad sem med ljudmi, sem zelo odprt tip človeka, ki s prisotnostjo nikogar ne pusti ravnodušnega."
Po dveh letih aktivnega sodelovanja na različnih področjih se je odločila, da preizkusi delo v tej organizaciji tudi v tujini. Prijavila se je v več držav Srednje in Latinske Amerike, na koncu pa je bila za obdobje štirih mesecev izbrana za Dominikansko republiko, kjer je dobila nalogo: pomagati odpreti lokalni odbor na drugi univerzi v Santu Domingu.
Kakšno delo si opravljala v Dominikanski republiki? "Bila sem del nacionalnega odbora, ki so ga sestavljali še Perujec, Rusinja, Dominikanka in Romunka. Tedensko sem morala poročati o svojem delu ter prav tako implementirati vse že zastavljene nacionalne strategije.
Moja praksa je bila ocenjena kot zelo uspešna. Uspelo mi je pridobiti pet zelo motiviranih članov, ki so se že med mojim delom izkazali za vredne zaupanja. Zelo uspešno smo izvedli dogodek Globalna vas. Prav tako sem uspešno izpeljala strateško planiranje aktivnosti lokalnega odbora za celotno leto.
Na osebnem področju pa si štejem kot velik uspeh prav delo z ljudmi iz različnih kultur in prepričanj, kjer sem se predvsem naučila, kako se odzvati v različnih položajih. Ob tem pa najbolj spoznaš prav sebe, saj se velikokrat srečaš v položajih, ki so ti tuji in ki te vedno znova spravljajo iz tvojega območja udobja."
Dominikance opisuje kot tople ljudi, ki so vedno pripravljeni pomagati v težavah, čeprav mogoče sami tisti trenutek nimajo niti za hrano. "Celo čutijo se dolžne, da ti pomagajo, četudi jih nisi vprašal za pomoč," dodaja.
Ko je sčasoma osvojila jezik, pa je pogosto dobila občutek, da so jo ljudje še bolj sprejeli za svojo, in tako je spoznala dosti ljudi, ki niso nikoli potovali in "zanje je bil trenutek, ko sem jim opisovala Slovenijo, kot potovanje v neznano, požirali so moje besede in so ob misli, da bi lahko nekega dne odšli tja, neznansko uživali".
Rene je moral dokončati svoj študij, medtem pa se jima je ponudila priložnost, da začneta delati v družinskem podjetju.
Po skoraj letu in pol bivanja v Dominikanski republiki pa sta se odločila, da bi bil čas, da gresta v Slovenijo, saj je bila želja, da bi Rene Urško spoznal v domačem okolju, da spozna njeno družino in prijatelje, res velika. Odločitev je pomenila, da sta začela urejati pridobitev vizuma za Reneja, ki pa se je zaradi pomanjkanja natančnih podatkov glede postopkov zavlekel.
Urška je morala nujno odpotovati na slovensko ambasado v Washington, saj je bil njen potni list dva meseca pred iztekom. "Ob tej priložnosti sva se odločila, da zakaj pa ne bi imela poroke kot v filmu in se poročila na samem Manhattnu. Bilo je sanjsko in nepozabno. Najin dan je bil res čudovit, najine medene mesece pa sva preživela v Dominikanski republiki. Kaj si sploh lahko še zaželiš," pripovedujta Urška in Rene.
Se pa v Sloveniji počuti zelo varnega in predvsem mu je všeč, da so tukaj stvari zelo organizirane in ljudje spoštujejo razne predpise. "Na cesti ni toliko ljudi in občutek imam, da sem pri vožnji dosti bolj sproščen. Velikokrat se zdi, da ljudje mislijo, da je v Sloveniji dosti zastojev na cesti, ampak ker prihajam iz dvomilijonskega mesta, je to v primerjavi s kaosom na naših cestah mala malica," pravi Rene.
Kaj ti je v Sloveniji še všeč, kaj je drugače? "Hrana. Najbolj so mi všeč jota in čevapčiči. Hrana v Dominikanski republiki ni tako drugačna od hrane tukaj, ampak le kombinacije hrane so tukaj zame bolj nenavadne. Na primer kombinacija solate s fižolom je tukaj zelo navadna jed, ampak zame je to zelo nenavadna kombinacija, saj fižola nikoli ne mešamo s solato, raje ga jemo z rižem.
V Sloveniji sem spoznal že kar nekaj zelo dobrih vin, nad katerimi sem navdušen, ob posebnih priložnostih pa seveda pogrešam kozarček kakovostnega dominikanskega ruma."