Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
15. 2. 2016,
18.29

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Natisni članek

BiH Valentin Inzko

Ponedeljek, 15. 2. 2016, 18.29

7 let, 2 meseca

Slovenija do članstva v EU hodila 11 let, kako dolgo bo potrebovala BiH?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0
V prihodnosti bo v BiH več Bruslja in manj Daytona, ne glede na to, da je daytonska ustava edina, ki v BiH obstaja, je prepričan visoki predstavnik mednarodne skupnosti Valentin Inzko.

"Vedno ste bili Evropejci, danes pa ste naredili pomemben in simboličen korak, da boste nekoč postali enakopravni državljani Evropske unije, skupaj s pol milijona evropskih rojakov," je Bosni in Hercegovini, ki je včeraj v Bruslju uradno zaprosila za članstvo v Evropski uniji, čestital visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko.

"Najpomembnejše, kar se mora zgoditi danes, je obnovljena zaveza oblasti BiH, da bodo delale intenzivneje in bolj povezano kot kadarkoli prej, da bi državo povlekle naprej. Zavihaj rokave, Bosna in Hercegovina, in zagrabi priložnost z obema rokama!" je pozval Inzko.

Inzko je na položaju visokega predstavnika že od leta 2009, sicer za Wolfgangom Petritschem že drugi koroški Slovenec, ki zaseda to mesto. Funkcija je bila ustanovljena leta 1995 s podpisom daytonskega mirovnega sporazuma. Visoki predstavnik je zadolžen, da nadzira izvajanje civilnih vidikov mirovnega sporazuma v BiH in usklajuje dejavnosti mednarodnih civilnih organizacij, ki delujejo v državi.

Z Inzkom smo o pogovarjali o njegovem pogledu na vključevanju BiH v Evropsko unijo.

Kakšna bo vaša vloga (tudi neformalna) v procesu vključevanja? Do jeseni 2011 sem bil tudi posebni predstavnik Unije, zdaj sem pa "le" visoki predstavnik mednarodne skupnosti. Moja naloga je monitoring daytonskega mirovnega sporazuma, vprašanje kršitve daytonske ustave in podobno. Poenostavljeno rečeno bo v prihodnosti več Bruslja in manj Daytona, ne glede na to, da je daytonska ustava edina, ki v BiH obstaja.

Na katerih področjih BiH čaka največ dela? Rekel bi, da naj bi bili prioriteti pravna država (na primer vprašanje korupcije) in ekonomija. Seveda tudi reformska agenda Unije, ki sicer pokriva obe področji in tudi druga.

Je Evropska unija v teh kriznih časih sploh zmožna širitve? Imamo komisarja za širitveni proces, Avstrijca Hahna, in države jugovzhoda vsekakor želijo postati članice tega kluba, ne glede na to, da je Evropska unija gradbišče. Unija namreč ni dokončana stavba. Imamo EU pogodbo, schengen, evro, skupno kmetijsko politiko, skupen trg, svoboščine, želimo pa še več. Gradimo. V tem smislu je gradbišče.

Je pa vprašanje tempa. Čez noč in na lahek način pač ne bo šlo.

Je že kakšna okvirna časovnica glede procesa vključevanja BiH v Evropsko unijo? Ne. Vsaka država je imela svoj tempo. Avstrija je potrebovala šest let in še dve leti za schengen. Vsak svoj tempo z učinkovitimi in s korenitimi reformami določa sam. Na koncu pa potrebuješ še blagoslov 28 držav članic.

Kako kaže glede približevanja Natu? Lahko na vrhu Nata julija v Varšavi pričakujemo kakšne konkretne premike? Nočem reči, da računam, ampak nekako pričakujem, da bo za Bosno in Hercegovino aktiviran akcijski načrt Nata za članstvo. To je ene vrste čakalnica in obsega konkretna področja sodelovanja s to organizacijo. Zaradi polnopravnega članstva so mnenja trenutno deljena. Nekateri menijo, da bo trenutek za Bosno in Hercegovino zrel, ko bo članica postala Srbija.

Ne spreglejte