Aktivno državljanstvo
Sobota, 15. 3. 2025, 23.20
6 ur, 34 minut
Aktivno državljanstvo
Slovenci v boj za obstanek, Hrvati z ostrimi očitki: Nič ne plačate, oddajate na črno, mečete smeti #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,18
V hrvaški Istri, predvsem Umagu, razburjajo črne gradnje. Na eni strani so lastniki, ki trdijo, da so do zemljišč prišli po zakoniti poti in da jim je bilo dovoljeno, da na njih postavijo mobilne hiške ali prikolice. Na drugi strani je občina, ki pravi, da gre za črne gradnje in okupatorje, pretežno Slovence. "Mi nismo na tuji zemlji, ampak na svoji," pravi Ljubljančan Rasim Atajić, ki je tako kot številni drugi moral mobilno hiško odstraniti. Direktor umaške turistične skupnosti Milovan Popović pa je na drugi strani ogorčen: "Lahko jaz pridem na Bled, postavim mobilno hiško in živim v njej, ne da bi me kdo pregnal?" Direktorica slovenske nepremičninske agencije Sonja Černe ne verjame v nov val legalizacije, pričakovanja Slovencev pa označuje za nerealna.
Slovenci, ki imajo v hrvaški Istri, pretežno na območju mesta Umag, postavljene mobilne hišice in prikolice, se že lep čas soočajo s pritiski hrvaških oblasti in posledično tamkajšnjih inšpektorjev. Ti so se namreč po več kot trideset letih odločili odstraniti vse nezakonito postavljene objekte na kmetijskih zemljiščih, ki so jih še v času skupne države ali pozneje po zakonitem postopku kupili ljudje od blizu in daleč. Med lastniki je največ prav Slovencev in številni od njih so v preteklih dveh letih in letos prejeli odločbe za odstranitev objektov.
Lastnik parcele: Mi nismo na tuji, ampak na svoji zemlji
Med njimi je tudi Ljubljančan Rasim Atajić, ki je lastnik parcele v Umagu v naselju Babići pet let. "To je kmetijsko zemljišče in po zakonu, ki so ga sprejeli na Hrvaškem, so iz tega zemljišča naredili 13 parcel. Te parcele so bile na trgu in mi smo jih zakonito kupili. Ko smo jih kupili, smo vprašali, ali bo mogoče spremeniti namembnost, in dejali so nam, da ker smo blizu gradbenih parcel, približno sto metrov stran, bo to mogoče. Vprašali smo tudi, kaj lahko postavimo na tem zemljišču, in so rekli, da lahko postavimo kamp prikolico ali mobilno hiško," je za Siol.net svojo zgodbo opisal Atajić.
Obenem je dodal, da to niso črne gradnje, kot so jih v javnem pismu, objavljenem pred enim letom, poimenovali v občini Umag, temveč mobilni objekti.
"Mi nismo na tuji zemlji, ampak na svoji. Oni pa se obnašajo tako, kot da bi mi prišli s svojimi objekti na javno površino. Počutiš se opeharjeno, obravnavajo te kot okupatorja, na svoji parceli nisi več dobrodošel," je še povedal Atajić, ki je moral mobilno hiško odstraniti 15. junija 2023. Odstranil jo je zadnji dan, preden bi to storili redarji, še pred tem pa je bil deležen številnih pritiskov pristojnih.
Parcela Rasima Atajića v Babićih
"Dobesedno preganjali so nas z odločbami za umik, ki niso v skladu z zakonodajo. Obešali so jih na ograjo, s čimer so kršili zasebnost podatkov, saj jih je lahko videl vsak, ki je šel mimo. Redarji so me nato neprestano klicali in tega pritiska preprosto ne preneseš več," je še dejal Atajić. Če mobilne hiše ne bi odstranil, bi prejel kazen tri tisoč evrov in pol, zato se jo je odločil odstraniti. Izredni prevoz ga je stal tisoč evrov.
Povedal je tudi, da vsako leto na občino osebno odnese in vloži dokumentacijo za spremembo namembnosti zemljišča, a doslej še ni prejel nobenega odgovora. Po njegovih besedah ga ni prejel niti nihče od drugih lastnikov parcel, ki so podali tovrstne prošnje.
Z občine ne duha ne sluha
Z ekipo lastnikov parcel so se zato v zadnjih desetih dneh januarja 2025 odločili protestirati pred občino, podpisali pa so tudi peticijo za revizijo odstranitve nezakonito zgrajenih objektov. Zahtevali so, da občina organizira skupni sestanek, oblikuje strokovno in neodvisno komisijo ter ustavi rušenje, dokler se komisija ne seznani s stanjem na terenu. A kot kaže, bodo ostali neuslišani.
"Kolega je želel naše zahteve odnesti na občino in ga sploh niso spustili noter. Tako arogantni so. Župan sploh noče stopiti v stik z nami. Namesto da bi našli skupno rešitev in zadevo razčistili v miru," je še dejal Atajić.
Z občine Umag se na pozive lastnikov zemljišč ne odzivajo.
"Zgodba se vleče že od devetdesetih, osemdesetih let"
Sogovornike in odzive z druge strani, torej občine, smo skušali poiskati tudi mi, a žal neuspešno. Se je pa na naše povabilo k pogovoru odzval direktor turistične skupnosti mesta Umag (Turistička zajednica grada Umaga) Milovan Popović. Razčiščevanje črnih gradenj sicer ni v domeni turistične skupnosti, se pa ukvarjajo z neprijavljanjem turistov in oddajanjem nekomercialnih nastanitev na črno, ki da se dogajajo tudi med lastniki, ki imajo mobilne hiške in prikolice na kmetijskih zemljiščih.
"To ni zgodba zadnjih nekaj let, ta zgodba se vleče že od devetdesetih, osemdesetih let," je pogovor o črnih gradnjah začel Popović. Takrat so namreč številni tako domači kot tuji državljani na območju Umaga in Istre "za eno nemško marko na kvadratni meter kupili kmetijsko parcelo ter na njej postavili na primer bivalno prikolico ali zgradil objekt".
Župan Umaga Vili Bassanese je pred časom dejal, da je bilo leta 1991 na območju Istre okoli deset tisoč takšnih nezakonito postavljenih objektov, zdaj pa jih je okoli trideset tisoč. Novica o poceni parcelah se je zelo hitro širila, je opozoril Popović. "Ljudje so prišli, kupili parcelo, postavili mobilno hiško, prišli prvo leto, nato drugo in nihče jih ni nič vprašal. Rekli so še sosedu, prijatelju in so še oni kupili sosednjo parcelo. Tako se je zadeva hitro razširila in trideset, štirideset let kasneje imamo stanje, kakršno imamo."
Leta 2012 uzakonjena večina nezakonito postavljenih in zgrajenih objektov
Nato so leta 2012 na Hrvaškem sprejeli zakon, ki je imetnikom kmetijskih zemljišč omogočil legalizacijo nezakonito postavljenih objektov in takrat je bila legalizirana večina teh objektov. "Imel si na primer avtodom na kmetijski parceli, poleg pa nadstrešek. Nato so naredili ortografijo in ker se je s posnetka te fotografije videla streha, si lahko dal zahtevo za legalizacijo in rekel, da je ta streha hiša. In legaliziral hišo. Dobil si elektriko, vodo, kanalizacijo, skratka vse," je pojasnil Popović, ki je nad sprejetjem tega zakona ogorčen.
"Moje mnenje je, da bi moral tisti, ki je ta zakon sprejel, resno odgovarjati, saj je to največji udarec za prostor in okolje." Kot je dodal, to nikakor ni pravično do tistih, ki so "parcelo kupili po denimo sto evrov na kvadratni meter, plačali vse komunalne prispevke, prispevke za gradnjo hiše" in si po zakoniti, dolgotrajni, predvsem pa dragi poti priskrbeli vso potrebno dokumentacijo.
"Zdaj je res 'počilo'. Če tega ne ustavimo, bodo tovrstni objekti preplavili naše mesto. To, da je videti grdo, je najmanjša težava, večja težava je, da tam živi določena količina ljudi, za katere ne vemo, da obstajajo. Nikjer niso prijavljeni, obremenjujejo pa vse," je dejal direktor turistične skupnosti Umag Milovan Popović.
Tisti, ki so parcelo kupili kasneje, so računali na nov val legalizacije
"A tako zdaj je. Zakon je to dopustil. Ljudje so to izkoristili in njihovi objekti so zdaj zakoniti. Drugače pa je s tistimi, ki so to poskušali narediti naknadno v upanju, da bo prišel nov val legalizacije," je še dodal Popović. Številni so namreč potem znova za majhen denar – "za nekaj evrov" – kupili kmetijska zemljišča in postavili mobilne prikolice ali celo zgradili hiše, v katerih živijo. "Še huje, nekateri jih celo oddajajo. Na črno," je opozoril Popović.
Po njegovih besedah ne spoštujejo nobenih pravil. "Nekaj je takih, ki so postavili mobilne hišice, dodali nadstrešek, malo prizidali. Sem pridejo in ostanejo, ne prijavijo se, nikomur nič ne plačajo. Mečejo smeti po gozdu, mečejo smeti k sosedom in te iste hiše oddajajo," razmere opisuje sogovornik.
Zakaj šele zdaj?
Popović priznava, da je krivda predvsem na njihovi strani, ker so takšno početje dopustili in ga niso pravočasno ustavili. In zakaj šele zdaj, leta 2023, če pa so nekateri na teh zemljiščih že trideset let in več, pa jih prej ni nihče preganjal? Ali favele, kot so ta naselja poimenovali v pismu mesta Umag, kvarijo videz mesta?
"To je res videti kot favela," pravi Popović.
Inšpekcijski nadzori so bili doslej v domeni države in ni bilo dovolj inšpektorjev, zdaj, ko se je to preselilo na lokalno raven, pa imajo več kadra in posledično več nadzora, je za Siol.net še pojasnil Popović.
"Zdaj je res 'počilo'. Če tega ne bomo ustavili, bodo tovrstni objekti preplavili naše mesto. To je res videti, kot da gre za favele, ampak to, da je videti grdo, je še najmanjša težava. Večja je v tem, da tam živi določena količina ljudi, za katere ne vemo, da sploh obstajajo. Nikjer niso prijavljeni, obremenjujejo pa vse. To so ljudje, ki hodijo na plaže, se vozijo po cestah in proizvajajo smeti, ki nekje končajo. Če nimajo smetnjaka, te smeti pristanejo v gozdu ali v smetnjaku nekoga drugega. Veliko teh lastnikov svoje objekte tudi oddaja na črno in so nelojalna konkurenca našim lastnikom. Veliko je razlogov, zakaj je to treba narediti," je še opozoril Popović.
Tudi Rasim Atajić je za Siol.net potrdil, da nekateri lastniki ne skrbijo za svoje parcele, a seveda ne vsi. "Mi v Babićih smo imeli neke vrste oazo in smo tudi redno kosili, urejali parcele, imeli ograjo. Ne rečem pa, da je povsod urejeno. Nekateri bi lahko malo poskrbeli za urejenost," pravi in se tudi sam jezi na tiste, ki mobilne hiške na teh parcelah oddajajo na črno.
"Parcele v Babićih so pokošene, urejene in ograjene," je povedal Atajić in priložil fotografijo svoje parcele.
Nekateri Slovenci se še vedno naivno odločajo za nakupe
O omenjeni problematiki je za Siol.net spregovorila tudi direktorica slovenske nepremičninske agencije Sonja Černe. Njeno podjetje Sonce skupina se osredotoča predvsem na prodajo nepremičnin na Hrvaškem. Zelo dobro pozna problematiko, saj vsak teden zaradi poslovnih obveznosti od trikrat do štirikrat potuje na Hrvaško.
"Vsi lastniki objektov na kmetijskih zemljiščih so imeli ob zadnji splošni legalizaciji možnost legalizacije, pa tega mnogi niso storili. Ne vem, zakaj so se tako odločili. Legalizirali so lahko celo počitniško prikolico, oblečeno v leseno oblogo, s pripadajočim nadstreškom. Zavrnjenih primerov je bilo zelo malo, običajno takšnih, kjer so bili določeni drugačni prostorski načrti," je povedala Černe.
Direktorica slovenske nepremičninske agencije Sonja Černe opaža, da se Slovenci še vedno odločajo za nakupe kmetijskih zemljišč, kjer postavljajo nelegalne objekte in upajo na legalizacijo.
Kot je povedala, je s koncem moratorija na nakup kmetijskih zemljišč na Hrvaškem za državljane drugih držav EU pred dvema letoma praktično vsak teden prejemala povpraševanja slovenskih kupcev po nakupu kmetijskih zemljišč, čeprav je bila odstranitev črnih gradenj že v teku. Zdaj je takšnih povpraševanj sicer manj, a še vedno opaža, da se Slovenci odločajo za nakupe kmetijskih zemljišč, kjer postavljajo nelegalne objekte in upajo na legalizacijo.
"Lastniki kmetijskih zemljišč sicer na svoje zemljišče lahko pripeljejo počitniško prikolico, a prespati v njej ne smejo," je še opozorila Černe. Meni, da sprememb oziroma novega vala legalizacije na hrvaški obali verjetno ne bo, pričakovanja Slovencev pa označuje za nerealna. Razmere so bistveno drugačne kot nekoč, gradbenih zemljišč na obali in do enega kilometra v notranjost pa je vse manj, je še dodala za Siol.net.
"Slovenci kot Slovenci niso težava"
V pismu, ki ga je občina Umag lani februarja objavila na svoji spletni strani, so kot črnograditelji posebej omenjeni Slovenci. "Da je zadeva še bolj absurdna, je ta nezakonita okupacija večinoma delo tujih državljanov, na čelu s slovenskimi, ob pomoči 'domačih domoljubov'," piše v pismu.
Popović se je na to pismo odzval, da "Slovenci kot Slovenci niso težava". "Težava je vsak, ki je prišel sem in počne kaj nezakonitega – gradi zunaj gradbenega območja brez dokumentov, biva nezakonito. Imamo tudi Hrvate in Avstrijce, Nemce in Italijane. Narodnost sploh ni pomembna, dejstvo pa je, da so med lastniki teh zemljišč večinoma slovenski državljani, ker so tudi nam najbližji. To pismo in ti očitki niso uperjeni proti Slovencem. Imam veliko prijateljev Slovencev, ki so na teh istih območjih kupovali zakonito, gradili po polni ceni, čakali na dokumente in tako dalje. Tudi oni so jezni na tiste, ki so gradili nezakonito."
Atajić trdi nasprotno. "Redarji so nam odkrito povedali, da Slovencem nikoli ne bodo dali možnosti tukaj graditi. Od nas tridesetih, vmes najdejo tudi kakšnega lastnika iz Hrvaške, smo odločbo dobili pretežno Slovenci," je dejal.
"Lahko jaz pridem na Bled, postavim mobilno hišo in živim v njej?"
Nekateri lastniki nelegalno postavljenih objektov so svojo pravico iskali na sodišču. Organizirali so tudi protest, ki je pred stavbo občine Umag trajal vse od 21. do 31. januarja. "Potekal je protest, ki ga vodi Hrvat. Lahko protestirajo, lahko gredo na sodišče, a dejstvo je, da je bilo storjeno nekaj nezakonitega," je jasen Popović.
Med protestniki so bili tudi lastniki zemljišč iz Slovenije in "vprašal sem jih, ali lahko jaz pridem na Bled, postavim mobilno hišo in živim v njej, ne da bi me kdo pregnal. Odgovor je seveda ne. Tako tudi oni ne morejo priti, nezakonito graditi in postavljati objektov. To je zelo zelo kočljivo vprašanje in zdaj se seveda vsi tisti, ki so dobili ukaz za odstranitev nezakonito postavljenih objektov, oprijemajo za vsako slamico, tudi sodišč."
"Lahko jaz pridem na Bled, postavim mobilno hišo in živim v njej, ne da bi me kdo pregnal?" je protestnike vprašal Popović.
V Umagu odstranili 85 objektov, na območju Istre 454
V načrtu mesta Umag je, da objekti, ki so bili na kmetijskih zemljiščih postavljeni ali zgrajeni pred letom 2012, torej pred sprejetjem zakona, ostanejo, saj so po zakonu legalizirani, čeprav so bili zgrajeni oziroma postavljeni na črno. Vsi objekti, ki so bili postavljeni ali zgrajeni po letu 2012, pa bodo odstranjeni.
"Mestni načrt je odstraniti vse nezakonito postavljene hiše. Trenutno je na območju Umaga zaključen postopek in izdan nalog za odstranitev za okoli dvesto objektov. Lastniki lahko objekt v 15 dneh od prejema odločbe odstranijo sami in v tem primeru ne plačajo ničesar, če pa jih ne odstranijo sami, jih odstrani občina in lastnikom izda račun," pojasni sogovornik. Na inšpektoratu dodajajo, da so stroški odstranitve nedovoljenega objekta prek tretje osebe odvisni od velikosti nedovoljenega objekta.
Lastniki lahko objekt v 15 dneh od prejema odločbe odstranijo sami in v tem primeru ne plačajo ničesar, če pa ga ne odstranijo sami, to stori mesto in lastnikom izda račun.
Gradbena inšpekcija Državnega inšpektorata je v obdobju od 1. aprila 2019 do 31. decembra 2024 na območju Istrske županije opravila skupno 2.856 nadzorov. Zaradi kršitev predpisov s področja graditve je bilo uvedenih 1.451 inšpekcijskih postopkov in izdanih 1.178 odločb o odstranitvi nelegalnih objektov.
Skupaj je bilo odstranjenih 439 nelegalnih objektov, od tega 276 po akcijah gradbene inšpekcije, organiziranih v letih 2023 in 2024 na območjih Ližnjana, Mandriole, Medulina, Valture, Peroja, Premanture, Rovinja, Lovreča, Vodnjana, Umaga in drugih območjih Istre. Od tega je bilo v Umagu odstranjenih 85 objektov. Januarja 2025 je bilo na območju Istre do zdaj odstranjenih 15 objektov.
Vloženih je bilo tudi 55 kazenskih ovadb zaradi črnih gradenj na zavarovanih območjih ali ker lastniki niso spoštovali odločbe inšpekcije. Poleg tega je bilo na pristojna sodišča vloženih 78 obdolžilnih predlogov zaradi kršitev predpisov in 54 prekrškovnih nalogov zaradi neizvrševanja inšpekcijskih odločb. Izrekli so tudi 557 glob, zaradi česar so bili investitorji prisiljeni upoštevati odločbo in prekiniti nadaljnjo gradnjo. Vrednost doslej izrečenih glob skupno znaša več kot 3,6 milijona evrov.
"Večino odstranjenih objektov v Istri predstavljajo počitniške hiše, nelegalno zgrajene na negradbenih kmetijskih in gozdnih površinah, za katere ni mogoče pridobiti gradbenega dovoljenja. Državna gradbena inšpekcija je dosledna v svojem boju proti črni gradnji, tako na območju Umaga in Istre kot na celotnem območju Republike Hrvaške, vse z namenom, da bi območje Republike Hrvaške ohranili pred betonizacijo in uzurpacijo," so še navedli na inšpektoratu in poudarili, da inšpekcijske nadzore pospešeno nadaljujejo.
"Kaj lahko počnemo na teh zemljiščih?"
Lastniki bodo tako še naprej imeli zemljišča, a na njih ne smejo imeti postavljenih objektov, prav tako ne smejo na teh parcelah prenočevati. Ob tem se sprašujejo, kaj lahko tam potemtakem sploh počnejo. Takšno vprašanje so po besedah Atajića naslovili tudi na župana oziroma občino, a odgovora niso prejeli. Popović pa jim odgovarja:
"Lastniki lahko na zemljišču počnejo tisto, čemur je kmetijsko zemljišče namenjeno. To so tako majhne parcele, da si lahko narediš le vrt. Na štiristo kvadratnih metrih se ne moreš ukvarjati s kmetijstvom. Lahko torej kaj posadijo, si pripravljajo žar, vendar to ne bo več 'vikend parcela'."
Ob koncu pogovora je dodal, da bodo ta zemljišča nekoč morda dobila gradbeno dovoljenje, saj se urbanistično načrtovanje širi. "Kakor vidim, večina lastnikov, ki so morali odstraniti objekte, namerava zemljišča prodati, a ne vem, kdo jih bo kupil. Če jih bo kdo," meni Popović. Pravi sicer, da občina na teh zemljiščih nima namena graditi hotelov ali kakšnih drugih kompleksov, saj to ostane v lasti ljudi, ki so ga kupili.
Atajić je sklenil, da svoje parcele, tudi če na njej ne more imeti mobilne hiške, ne namerava prodati. "Že iz principa." Enako tudi preostalih 12 lastnikov poleg, je zatrdil.
